Mesec november smo posvetili risom – v zadnjem članku o naših velikih mačkah smo pogledali v njihovo preteklost ter vprašali, kaj jim prinaša prihodnost...

Najstarejše arheološke najdbe kažejo, da so risi ozemlje Slovenije naseljevali že v obdobju pleistocena pred 30.000 leti. Strokovnjaki predvidevajo, da je njihovo število bilo verjetno precej visoko vse do srednjega veka, ko je nanje močno pričelo vplivati delovanje človeka.

Krčenje gozdnih površin zaradi spremenjenega načina poljedelstva, iztrebljanje vrst, ki so del prehrane risa, ter tudi lov nanje je privedel do tega, da se je v 19. stoletju pričelo njegovo postopno izumiranje. Kje in kdaj je bil ustreljen zadnji avtohtoni slovenski ris ni znano, najverjetneje pa se je to zgodilo v začetku 20. stoletna na Štajerskem, od koder prihaja podatek o risu, ustreljenem leta 1908.

Risi so bili pri nas tako več desetletij izumrli, dokler ni v začetku 70' let prejšnjega stoletja zaživela ideja, da bi risa kot lovno vrsto ponovno naselili na Kočevskem. Januarja 1973 so tako k nam iz Slovaške pripeljali tri samce in tri samice – začetnike populacije, ki je naselila ozemlje od Alp pa do Bosne in Hercegovine.

Ker so bile prehrambene osnove za risa ugodne in ker so imeli lovci do naselitve risa pozitiven odnos, se je njihova populacija številčno krepila in prostorsko širila. Po letu 1978 se je pričel odstrel, a se je kljub temu njihovo število naraščalo. V osemdesetih letih je tako populacija risov kazala hitro rast, vendar se je že ob koncu desetletja upočasnila in v začetku 90' let ustavila.

Foto: Miha Krofl

Leta 1993 smo v Sloveniji sprejeli Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, s katero je ris postal popolnoma zavarovana vrsta, lov pa je bil dovoljen le izjemoma, z odločbo ministrstva, vendar zadnjih 8 let takšna odločba ni bila izdana.

Žal pa še vedno prihaja do krivolova, ki je skupaj z zdravstvenimi težavami, do katerih prihaja zaradi parjenja v sorodstvu, privedel so ponovnega skorajšnjega izumrtja naših velikih mačk. Po oceni strokovnjakov tako v Sloveniji živi le še 10 do 15 odraslih risov, ki so si med seboj sorodni, kot bi bili polbratje in polsestre.

Foto: Miha Krofel

Da bi jih rešili pred izumrtjem, je zato ključno čim prej „osvežiti kri“ - priseliti nove živali, ki bodo obogatile genetsko raznolikost populacije. Na to strokovnjaki opozarjajo že več let, z nedavnim poginom kar dveh risinj pa je postalo jasno, da za reševanje najbolj ogrožene vrste sesalcev pri nas nimamo več veliko časa. Na srečo se že obeta možnost doselitve novih živali, a bo več o tem znano šele v prihodnjem letu.

Povzeto po: Kos et al: Ris v Sloveniji (2004)

Več o risih v Sloveniji:

• Mesec risov: Družinsko življenje

• Mesec risa: Predsodki in neresnice

• Ris je pomemben za živali in ljudi

• November – mesec risa

• Kako preprečiti ponovno izumrtje risov?

• Ogrožene živali Slovenije: Ris