V Sloveniji živi le še približno 15 risov, ki so postali najbolj ogrožena vrsta sesalcev pri nas. Ker te velike mačke za razliko od volka in medveda le redko dobijo dovolj pozornosti, bomo november namenili prav njim!

Risom pri nas znova grozi izumrtje – v začetku 20. stoletja smo jih namreč enkrat že iztrebili, potem pa so jih lovci ponovno naselili v 70' letih prejšnjega stoletja. Takrat so v Kočevski rog izpustili tri pare risov, ki so se sprva uspešno razmnoževali.

Njihovi potomci so naselili območje od italijanskih Alp pa vse do Bosne in Hercegovine, žal pa je bila začetna populacija le šestih živali očitno premajhna, da bi z njo lahko zagotovili zadostno genetsko pestrost njihovih potomcev. Z vsako generacijo se je stanje slabšalo - danes so si vsi risi pri nas med seboj tako sorodni, kot bi bili bratje in sestre.

Zaradi tega jih pestijo zdravstvene težave, kot so odpovedi srca, levkemija in tudi slabša uspešnost pri razmnoževanju. Njihovo število močno upada, strokovnjaki populacijo risov v Sloveniji tako ocenjujejo na le še 10 do 15 odraslih, teritorialnih risov. Pogin kar dveh odraslih risinj v razmaku le nekaj mesecev zato za populacijo predstavlja velik udarec; z risinjo Majo, ki so jo biologi spremljali s pomočjo telemetrične ovratnice, pa sta poginila tudi njeni trije mladički.

Foto: Miha Krofel

Njihove smrti so končno sprožile rdeči alarm in podkrepile dolgoletna opozorila strokovnjakov, da bi bilo potrebno za ohranitev risa čim prej poskrbeti za „osvežitev krvi“ in priseliti nove živali. Časa zmanjkuje, pravijo strokovnjaki, in dodajajo, da risom niso štete le ure, ampak kar minute.

Pomoč so ponudili Švicarji, ki so Sloveniji pripravljeni brezplačno podariti zadostno število živali, vendar bo celoten projekt kljub temu zahteval nekaj denarnih sredstev, ki bi jih morali prispevati tudi iz državnega denarja. Po nekaterih ocenah naj bi šlo za približno 50.000 evrov – marsikomu se mogoče ta znesek zdi visok, po drugi strani pa gre za vrednost malo boljšega avta. Denar bi bili vsekakor dobro investiran – v našo in njihovo prihodnost.

Foto: mpiet, WikimediaBo ta za risa temna ali svetla? To je odvisno tudi od nas, saj bo na odločitev, ali bo Ministrstvo za okolje in kmetijstvo odobrilo priselitev novih risov, vplivalo tudi javno mnenje. In ravno to je problem – del javnosti o risu sploh nima jasno izoblikovanega mnenja, ker ga ne pozna dovolj dobro.

Risi niso problematični, da bi lahko postali razvpiti kot medvedi, in so pred radovednim pogledom javnosti še boljše skriti kot volkovi. Zaradi tega ne pritegujejo pozornosti in o njih vemo zelo malo; še tisto, kar mislimo, da vemo, pa so večinoma neutemeljeni predsodki. Tako preseneča, da veliko ljudi še vedno misli, da risi svojemu plenu pijejo kri, pa da na območju, kjer živijo, popolnoma iztrebijo svoj plen in še bi lahko naštevali.

Prav tako se ne zavedamo niti njihove vloge v ekosistemu. V tega so kot krovna vrsta in regulatorji populacij svojega plena močno vpeti, zato njihovo izumrtje ne bi pomenilo zgolj, da imamo enega plenilca manj, ampak bi v prehranjevalni verigi povzročilo pravi domino efekt. Od njih so namreč odvisni tudi mnoge druge živali, ki se hranijo z ostanki njihovega plena.

„Kdor spozna živali, jih varuje,“ je zato misel, ki nas bo vodila skozi mesec november. Da bomo lahko risa res dobro spoznali in razumeli, zakaj ga je potrebno ohraniti v naših gozdovih, bomo s pomočjo strokovnjakov pripravili serijo člankov, ki nas bodo popeljali v svet te skrivnostne velike mačke.

Če si tudi vi želite risa ohraniti še za prihodnje generacije, skrivnosti risov delite tudi s svojimi prijatelji – prepričani smo, da bodo skrivnostne velike mačke prevzele tudi njih in jih prepričale, da si zaslužijo ostati v naših gozdovih.

Prvi članek o vlogi risa v naših gozdovih bomo objavili že danes zvečer, do takrat pa lahko več o njih preberete v članku „Ogrožene živali Slovenije: Ris“.