Kako preprečiti ponovno izumrtje risov?
Po smrti risinje Maje in njenih treh mladičev so biologi v začetku meseca odkrili še eno poginulo starejšo risinjo, zato že pripravljajo ukrepe za preprečitev ponovnega izumrtja risa pri nas.
Risinja, ki je bila najdena na območju Travnega dola v okolici Uršnih sel pri Novem mestu, je bila že nekaj časa mrtva, zato je bilo njeno truplo deloma že razpadlo. Po pregledu le-tega so strokovnjaki na Veterinarski fakulteti izključili mehanske poškodbe ter strelne rane, žival pa je bila negativna tudi na trihinelozo in črevesne zajedavske bolezni. Bila je shirana, truplo je tehtalo le 10,5 kg. Natančnejši vzrok podhranjenosti in smrti zaradi napredujočih procesov razpadanja ni bilo možno ugotoviti.
![]()
Maja ob odlovu. Foto: Miha Krofel
So pa na Veterinarski fakulteti v septembru ugotovili vzrok smrti z ovratnico opremljene risinje Maje – poginila je zaradi gnojne pljučnice ob močni izčrpanosti in garjavosti živali, ki sta skupaj z nedavno brejostjo risinje pripomogli k zmanjšani odpornosti organizma ter posledično večji dovzetnosti za okužbe.
„V kolikšni meri bi lahko na njuno smrt vplivalo parjenje v sorodstvu, ni mogoče zanesljivo trditi. Smo pa z genetskimi analizami že potrdili, da je bilo pri risinji z Velike gore parjenje v sorodstvu izrazito,“ so pojasnili strokovnjaki iz Skupine za ekologijo živali Biotehnične fakultete, ki opozarjajo, da podobno velja za večino risov v Sloveniji danes.
Slovenske rise bi lahko rešila „osvežitev krvi“
Genetske raziskave, ki so jih do sedaj opravili, so pokazale, da se je stanje parjenja v sorodstvu poslabševalo z vsako naslednjo generacijo od ponovne naselitve treh parov risov leta 1973. Danes so si vsi risi pri nas v povprečju med seboj že tako sorodni, kot da bi si bili bratje in sestre.
„Glede na majhno število naseljenih živali,so težave zaradi parjenja v sorodstvu pričakovane,“ pravijo na Biotehnični fakulteti. „Ker je praktično nemogoče, da bi ta populacija risa v kratkem uspela vzpostaviti povezavo in genski pretok s katerokoli drugo populacijo risa, je trenutno edina možnost, da se zmanjša posledice nadaljnjega parjenja v sorodstvu t. i. „osvežitev krvi“ - dodatna naselitev posameznih risov iz drugih populacij.“
Biologi opozarjajo, da je glede na zadnje primere najdenih poginulih risov časa za takšen ukrep verjetno vedno manj. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje so zato na pobudo članov Strokovne komisije za podporo pri načrtovanju upravljanja z velikimi zvermi že stekli dogovori o možnih ukrepih za preprečitev ponovnega izumrtja te največje predstavnice družine mačk pri nas, osnutek načrta nujnih ukrepov pa naj bi bil pripravljen v naslednjih mesecih.