Ris je pomemben za živali in ljudi
Rubriko Divje žverce bomo v novembru posvetili risom. Ti imajo v svojem naravnem okolju veliko bolj pomembno vlogo, kot se zavedamo, saj so od njih močno odvisne tudi druge vrste.
V Sloveniji živi le še 10 do 15 odraslih risov, zaradi česar so te velike mačke najbolj ogroženi sesalci pri nas. V začetku 20. stoletja smo jih pri nas enkrat že iztrebili, zdaj pa jim zaradi parjenja v sorodstvu in nelegalnega odstrela grozi ponovno izumrtje.
November je mesece risov! Foto: belgianchocolate, flickr cc
Ohranitev risov - živali, ki so na ozemlju Slovenije živele že dolgo pred človekom - pa ni le naša moralna dolžnost, saj kot ključna vrsta pomembno vplivajo na delovanje ekosistema, opozarja biolog Miha Krofel.
Po ocenah strokovnjakov risi leto uplenijo med 12 in 14 odstotkov srnjadi na svojem območju in tako preprečujejo, da bi se prekomerno razmnožila, risji sistem samoregulacije pa preprečuje, da bi plensko vrsto iztrebili. Risji sistem samoregulacije podobno kot pri volkovih temelji na teritorialnosti, saj risi iz svojega ozemlja preženejo živali istega spola, medtem ko se samec in samica tolerirata.
Foto: Paul Szustka
V prvi vrsti so risi tako pomembni za ohranjanje zdravstvenega stanja srnjadi. „Raziskave so pokazale, da je delež shiranih živali (na primer zaradi parazitov, bolezni, podhranjenosti) v njihovem ulovu precej večji kot med odstreljenimi živalmi, zato je lovljenja risa ključno za omejevanje bolezni in parazitov v populaciji divjadi, obenem pa tudi pomemben dejavnik v naravni selekciji in razvoju naravnega vedenja pri divjih parkljarjih,“ pojasnjuje biolog.
V njihovi odsotnosti namreč vedenje plena postane manj naravno in bližje vedenju udomačenih živali. V tujini so raziskave tako že pokazale, da je vedenje srnjadi po dolgoletni odsotnosti risov postalo precej bolj naivno in neplašno, vendar je po vrnitvi risa plen spet pridobil naravno vedenje. „Tudi pri nas so lovci opazili, da se je vedenje srnjadi spremenilo, potem ko se je ris spet vrnil v ekosistem,“ pravi Krofel in dodaja, da celotnega pomena plenjenja risa na vedenje srnjadi tudi biologi v večini še ne poznajo.
Poleg tega so risi pomembni tudi za mnoge vrste, ki se hranijo z ostanki njihovega plena, kot so medvedi, volkovi, lisice, kune, divji prašili in številne ptice. Tako so raziskovalci s pomočjo kamer zasledili, da so se s tretjino risovega plena hranili tudi medvedi.
„Z izumrtjem risov se bi zmanjšala razpoložljivost hrane za medveda v gozdu, kar bi morda lahko privedlo do tega, da bi si medvedi pogosteje iskali hrano v bližini naselij in na krmiščih,“ opozarja strokovnjak za te velike mačke, ki imajo velik pomen tudi za samo naravovarstvo. Ker je je krovna vrsta, z ohranjanjem risa namreč ohranjamo še številne druge vrste.
Ris je z vidika njegove vloge v ekosistemu še vedno precej slabo raziskana vrsta, zato celotnega pomena, ki ga ima za svoje naravno okolje, še ne poznamo, vsekakor pa ima velik pomen tudi za ljudi. Raziskave javnega mnenja so pokazale, da si javnost želi ohraniti risa v slovenskih gozdovih.
„Zavedanje, da v naših gozdovih živi ta največje evropska mačka, je pomembno. Z izginotjem risa se bi zmanjšala kakovost življenja marsikaterega Slovenca, ki je vesel in ponosen, da imamo v naši državi to mačko, pa tudi če je mnogi nikoli vidijo v naravi,“ je prepričan Krofel.
