V zadnjih letih so risi izginili iz večih območij, ki so jih še pred nedavnim naseljevali, v naših gozdovih jih tako danes živi le še 15 do 20. Biologi opozarjajo, da bo v prihodnosti brez posebnih ukrepov, ki bi še dodatno zaščitili in okrepili populacijo teh velikih mačk, ris pri nas ponovno izumrl.

Pri nas so risa namreč na začetku 20. stoletja že iztrebili, ponovno pa so ga naselili šele leta 1973, ko so v Kočevskem rogu v gozd izpustili tri pare risov. Njihovi potomci so so naselili prostor od italijanskih Alp preko Slovenije in Hrvaške do BiH, ker pa celotna populacija izvira iz samo šestih živali, je pri dinarski populaciji risov sčasoma vedno pogosteje prihajalo do parjenja v sorodstvu.

“Danes je naša populacija risov med najbolj ogroženimi v Evropi, stanje pa se še vedno slabša,” opozarja biolog Miha Krofel in dodaja, da redno reprodukcijo risov beležijo le še na območju snežniško-javorniškega gozdnega kompleksa.

Mladičkov risa je pri nas vsako leto manj. Foto: Miha Krofel

Še več, Zavod za gozdove Slovenije je nedavno v svojem poročilu zapisal, da je ris izginil iz treh območji, kjer je bil še pred nekaj leti prisoten: Menišije, Goteniške gore in Velike gore na Kočevskem.

Populacija risov je še posebej drastično upadla v zadnjih 15 letih, vzroka za to pa sta najverjetneje parjenje v sorodstvu in nezakoniti odstrel. Kateri je pomembnejši, raziskovalci projekta DinaRis ne morejo zagotovo trditi: „Očitno pa je kombinacija obeh preveč, da bi populacija lahko dolgoročno preživela.“

Risa slabo poznamo

Ker gre za izjemno redko žival, ljudje risa zelo slabo poznajo. Tako mnogi še vedno mislijo, da risi živijo na drevesih, da svojemu plenu izpijejo kri ter da v svoji krvoločnosti plenu odtrgajo glavo. “Morda najpogostejši predsodek je prisoten med nekaterimi lovci, ki menijo, da ris iztrebi svoj plen,” pravi Krofel.

Slovenski risi so nekaj posebnega tudi zato, ker velik del njihove prehrane predstavljajo polhi. Foto: Miha Krofel

Biologi projekta DinaRis so zato dolgo preučevali dejanski vpliv risa na plenske vrste in ugotovili, da je resnica daleč od predsodkov lovcev. Ris, ki je poleg volka glavni plenilec velikih rastlinojedov v evropskih gozdnih ekosistemih, namreč s selektivnim plenjenjem ohranja ugodno zdravstveno stanje v populacijah svojega plena.

Glavni plen risa je srnjad, v manjši meri pa lovi tudi druge parkljarje, kot so jelenjad, gamsi in mufloni. Posebnost naše populacije risov je, da pri njih pomemben del prehrane predstavljajo tudi polhi: „Ostanke teh glodavcev smo našli v 20 odstotkov vzorcev, pri samicah in mladih risih pa lahko polhi očitno predstavljajo tudi polovico vse prehrane, še posebej v letih z velikim številom aktivnih polhov, kot je letos.“

Občasno lahko ris pri nas napade tudi drobnico, vendar so škode v zadnjih letih pri nas zanemarljive.  Ljudje se z njim v gozdu srečamo le poredko, a tudi takrat ris človeku ni nevaren.

Raziskovalci pri nas rise spremljajo tudi s pomočjo telemetrijskih ovratnic. Foto: Miha Krofel

Bo ris pri nas zopet izumrl?

Nekoliko pogosteje ga srečajo raziskovalci projekta DinaRis, ki rise spremljajo s pomočjo telemetričnih ovratnic, podatke o risih pa zbirajo tudi z genetskimi analizami njihovih iztrebkov, urina in sline. Najlažje jim sledijo v snegu, ostanke risovega plena in iztrebke pa lahko najdejo tudi s pomočjo telemetrijskih podatkov.

Ob ostankih plena včasih nastavijo tudi avtomatske kamere za nočno snemanje, s katerimi spremljajo prehranjevanje risov in aktivnosti mrhovinarjev, ki se hranijo na njihovem plenu. Tako je nastal tudi ta posnetek, ki kaže, da so risi pomembni tudi za ostale gozdne živali.

Še več posnetkov si lahko ogledate na spletni strani projekta Dinaris.

Podatki, ki so jih zbrali raziskovalci, so zaskrbljujoči, prihodnost risov pa je odvisna predvsem od ljudi. „Če se bo z risom upravljalo na način, kot je praksa danes in v prejšnjih letih, bo zelo verjetno vrsta izumrla. Če se odločimo, da bi radi risa ohranili za prihodnje generacije se bomo morali lotiti ukrepov, ki bi populacijo rešili pred izumrtjem, to je doselitev novih živali iz katere od drugih populacij in preprečevanje krivolova,“ je prepričan Krofel.

Nezakonitega odstrela risov namreč pri nas žal še vedno ne obravnavajo dovolj resno, biologi, zbrani okoli projekta DinaRis pa upajo, da bodo lahko v prihodnosti tudi boljše informirali javnost in lovce o dejanskem vplivu risa na plenske vrste.