Rubriko Divje žverce smo v novembru posvetili risom, ki jim pri nas znova grozi izumrtje. Z njimi je še vedno povezanih veliko predsodkov, ki pa so popolnoma neresnični.

Biologi Miha Krofel, Aleksandra Majić Skrbinšek in dr. Ivan Kos so pred dvema letoma za revijo Lovec zbrali nekaj predsodkov, s katerimi so se srečali pri svojem delu in bralcem razkrili resnico o naših velikih mačkah.

"Risi živijo na drevesih."

Ris spleza na drevo le izjemoma. Na več kot sto kilometrov sledenja po snegu nismo nikoli opazili, da bi ris splezal na drevo. Napačna predstava o risu kot drevesni vrsti izvira iz časov, ko so ga lovili s psi, pred katerimi je zbežal na drevo. V zelo redkih primerih sicer svoj plen odnese na drevo, podobno kot leopard (to so doslej opazili na Češkem in Poljskem).

Foto: Paul Szustka

"Čopki na uhljih risu omogočajo boljši sluh."

Podaljšane dlake na uhljih ne pomagajo pri sluhu. Njihova vloga še ni povsem razjasnjena, verjetno pa so pomembni za vidno sporazumevanje (vizualno komunikacijo) med risi.

"Na istem območju lahko živi veliko risov"

Risi so teritorialne živali, ki branijo svoj teritorij pred drugimi risi istega spola. Zato se v večji meri prekrivata samo teritorija enega samca in ene samice, s sosedi pa le na robovih. Tako po navadi na določenem območju živita samo dva odrasla risa (in potencialno mladiči). Izjema je v času parjenja (februar–april), ko se na robovih teritorijev za krajši čas lahko v neposredni bližini zadržujejo tudi do trije pari risov.

"Ris in divja mačka ne moreta živeti skupaj." 

Čeprav ris izjemoma upleni divjo mačko, ne ogroža njenega obstoja. Pogosto so divje mačke celo najpogostejše ravno na območjih, kjer živijo risi.

"Volk je za risa pomemben tekmec."

Praktično vse raziskave so pokazale, da volk in ris sobivata brez težav, pri čemer ne ogrožata drug drugega. Čeprav oba plenita predvsem parkljarje, na večini območij volk lovi pretežno jelenjad, medtem ko je ris specializiran plenilec srnjadi, tako da v svoji ekosistemski vlogi dopolnjujeta drug drugega. Zaradi človekovega nepravilnega upravljanja in prevelikega poseganja v populacije parkljaste divjadi bi se verjetno lahko porušilo ravnovesje med vrstami.

Foto: Bernard Landgraf

"Ris plenu izpije kri."

Ris se hrani z mesom, krvi pa po navadi ne pije. Luknje v vratu, ki jih najdemo na risovem plenu, so posledice lova. Ris svoj plen navadno usmrti z ugrizom v vratne živce in žile, hrbtenjačo ali sapnik.

"Ris se hrani le s svežim mesom in večino plena pusti."

V večini primerov se ris vrača k plenu več dni, dokler ne poje vsega mišičja in nekaterih notranjih organov. Če ga pri plenu zmoti človek ali kateri drug dejavnik, lahko plen zapusti, preden ga povsem požre.

"Ris plenu odtrga glavo."

Ris nikoli ne odnese glave. To je zanesljivo znamenje prisotnosti lisice, ki pogosto odgrizne glavo in jo zakoplje. Seveda pa je mogoče, da lisica najde žival, ki jo je uplenil ris, in nato ona odnese glavo.

"Ris iztrebi divjad na svojem območju."

Ris se je razvil v specializiranega plenilca srnjadi, vendar svojega plena ne iztrebi, saj bi potem ostal brez hrane. Na območjih z majhnimi gostotami srnjadi (npr. na Norveškem) ris lahko pomembno vpliva na populacije te vrste. V Sloveniji ocenjujemo, da posamezni ris na leto upleni 0,1 do 0,5 glave srnjadi na 100 hektarjev, kar je 5 do 15 % odstrela oziroma približno 3 % populacije. V krajših časovnih obdobjih ima lahko lokalno (na nekaj 100 ha) tudi večji vpliv, ki pa se v nekaj mesecih izenači s širšim območjem.

"Ris lovi samo srnjad."

Čeprav je pri nas srnjad najpomembnejši plen za risa, se le-ti hranijo tudi z drugimi vrstami. Pomembni so predvsem polhi, ki za samice in odraščajoče osebke pomenijo tudi do 50 % vse prehrane. Od drugih živali lovijo še lisice, zajce, voluharice, miši, veverice, gamse, jelenjad, divje prašiče, drobnico, kune, ptiče, plazilce itn.

"Ris izbira najbolj zdrave živali v populaciji."

Raziskave s pomočjo analize vsebnosti maščevja v kostnem mozgu pri plenu risa in povoženi divjadi so pokazale, da risi v večjem deležu lovijo slabotne živali. S to metodo smo lahko zaznali slabšo kondicijo tudi pri divjadi, ki na zunaj ne kaže očitnih znamenj slabotnosti. Še vedno pa ris ne lovi izključno le podpovprečnih posameznikov. Če bo imel priložnost, bo poskusil ujeti vsak plen. Ker pa je njegov lovni uspeh relativno majhen (večina poskusov lova se konča neuspešno), je večja verjetnost, da ujame tisti plen, ki je v slabši kondiciji. Zato opravlja pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih populacijah vrst plena, obenem pa opravlja tudi genetsko selekcijo.

Foto: Bernard Landgraf

"Ris je nevaren za človeka."

Zdrav ris ne bo napadel človeka, niti če se približa mladičem. Ris se bo branil, če ga spravimo v kot, obstaja pa tudi poročilo o napadu risa, obolelega za steklino. Načeloma se pri risih steklina izraža v neagresivni obliki.

"Ris povzroča veliko škodo v živinoreji."

Občasno ris povzroča škodo v kmetijstvu zaradi plenjenja drobnice oziroma perjadi, vendar so primeri relativno redki. V zadnjih letih se škoda zaradi risa zmanjšuje zaradi zmanjšanja populacije risov. V zadnjih treh letih je bilo v povprečju izplačane okoli 3.000 evrov odškodnine na leto. Vendar se tudi pri tej škodi pojavljajo napake prepoznavanja napadalca in je risu pripisana škoda zaradi napadov domačih psov ali drugih zveri. V zadnjih letih bi lahko intenzivnejša reja drobnice v osrednjem območju velikih zveri potencialno povzročila tudi povečanje škode zaradi risa.

"V Sloveniji so risi tujerodna vrsta in zato ne sodijo v naše gozdove."

Evrazijski ris je naša avtohtona vrsta in v Sloveniji živi že najmanj 40.000 let. V začetku 20. stoletja so ga tod iztrebili in nato leta 1973 ponovno naselili s Slovaške. Risi s Slovaške pripadajo isti vrsti kot risi, ki so bili iztrebljeni v Sloveniji.

"V Sloveniji živi 1000 risov."

Mnenja o številčnosti risov v Sloveniji so pogosta pretirana. Čeprav trenutno ni na voljo natančnih podatkov, menimo, da po drastičnem zmanjšanju populacije risa v zadnjih 10 do 15 letih pri nas živi le še okrog 20 do 30 odraslih živali.* Trenutno največ risov živi na območju snežniško-javorniškega gozdnega območja, ki je po zbranih podatkih tudi edino območje, kjer se še vsako leto razmnožujejo.

*Članek je bil napisan leta 2010, od takrat je število risov še upadlo – danes strokovnjaki ocenjujejo, da na območju Slovenije živi le še 10 do 15 odraslih risov.

Članek so za revijo Lovec napisali biologi Miha Krofel, Aleksandra Majić Skrbinšek in dr. Ivan Kos. V celoti ga lahko preberete v spletni izdaji revije.

Več o risih v Sloveniji:

• Ris je pomemben za živali in ljudi

• November – mesec risa

• Kako preprečiti ponovno izumrtje risov?

• Ogrožene živali Slovenije: Ris