Lastniki psov se pogosto srečajo s težavo, ko jih njihov kosmatinec ne posluša toliko, kot bi si želeli. Kinologinja Karmen Zahariaš je zato v knjigi „To, priden“ pripravila nekaj nasvetov za izboljšanje medsebojnih odnosov.

Psi so psihično občutljive živali – nekateri bolj, drugi manj. Tudi psi doživljajo strese in na razne načine kažejo njihove posledice. Vzroki za stres so lahko zelo različni, zagotovo pa sodijo mednje tudi nenadne spremembe v načinu življenja in prezahteven skrbnik.

Ne glede na to, ali želimo biti v odnosu do psa avtoritativni vodja krdela ali „zgolj“ pobudnik, ravnajmo z njim rahločutno in spoštljivo. Pes mora imeti svoj „manevrski prostor“ in možnost, da živi sproščeno, zato ne smemo pretiravati s pogostimi in intenzivnimi zahtevami. Res je, da moramo vedenje psa nadzorovati, vendar mu moramo tudi dovoliti, da ohrani svoj mir, osebnost in ponos.

Foto: Fickle / Stock. Xchng

In kaj lahko storimo, da bo tudi odrasel mes, ki se na nas in na naše želje skoraj ne ozira, postal bolj poslušen, bolj vodljiv, bolj pozoren, bolj učljiv?

• Poskusimo v njegovih očeh postati zanimivejši, polni novih idej in presenečenj, skratka vir vsega dobrega in prijetnega v življenju. Bolj ko se bomo s psom ukvarjali in bolj ko se bo lahko sam pred sabo in pred nami potrjeval, vodljivejši bo postajal in raje bo sodeloval z nami.

• Pazimo, da s psom vselej ravnamo strpno in res dosledno. Tako bo hitreje spoznal vedenjske okvire, ki smo mu jih določili in bo lažje ustregel našim pričakovanjem,. Zlasti pazimo, da vsako svojo zahtevo čez nekaj časa tudi prekličemo – psu, ki na naše povelje npr. sede, moramo vedno sporočiti, kdaj mu ni treba več sedeti in je lahko spet prost.

• Kot že rečeno, naj si pes vsako prijetno stvar v življenju prisluži; vselej preden dobi hrano. Preden ga pobožamo ali ga odpeljemo na sprehod, preden ga spustimo s povodca, se poigramo z njim, mu vržemo žogico, preden mu dovolimo, da se igra z drugimi psi in podobno, zahtevajmo npr. „sedi“, „glas“ ali „prostor“.

• Prizadevajmo si, da se bo pes na naše zahteve lahko vselej uspešno odzval; naš cilj na bo vedno dober izid.

• Poslušnost zahtevajmo le v okoliščinah, ki jih lahko nadzorujemo in kadar lahko, če je potrebno, tudi varno poskrbimo, da bo pes zahtevano res opravil.

• Izogibajmo se fizični prisili in neposrednim konfrontacijam, saj se lahko za nas slabo končajo, zlasti, če je pes res zelo dominanten in se lahko odzove agresivno.

Foto: Jonas Lowgren, Flickr CC

Pogosto lahko že našteti ukrepi pomagajo, da se začne prej neposlušen pes odzivati drugače. Če pa imamo občutek, da težavam sami ne bomo kos, moramo za pomoč prositi strokovnjaka. V enostavnih primerih lahko z nasvetom pomagajo že inštruktorji v kinološkem društvu, pri resnejših težavah pa lahko pomaga le behaviorist, strokovnjak za vedenje družnih živali, ki pri svojem delu tesno sodeluje tudi z veterinarjem.

Objavljeno besedilo izkušene kinologinje Karmen Zahariaš je del knjige To, priden, ki ni le odličen dodatek k praktičnemu delu v tečajih osnovnega šolanja psov, saj lahko osnove pasjega vedenja s pomočjo te knjige boljše razumejo tudi tisti, ki se v svet kinologije podajajo prvič.

Preberite še več koristnih nasvetov iz knjige To, priden:

• Pasje komuniciranje

• Pasje komuniciranje: Svarilni signali

• Pasje komuniciranje: Miritveni signali

• Pasje komuniciranje: Stres

• Pasja komunikacija: Sporazumevanje med človekom in psom

• Pasja komunikacija: Človek kot vzgojitelj in učitelj