Ker je osnova uspešnega sobivanja ljudi in psov to, da se med seboj dobro razumemo, bomo s pomočjo kinologinje Karmen Zahariaš v prihodnjih tednih ponedeljke posvetili osnovam pasjega komuniciranja.

Krdelo, skupina osebkov, ki so med seboj življenjsko odvisni, lahko obstaja in funkcionira le, če se njegovi člani med seboj učinkovito sporazumevajo. Drug drugemu sporočajo svoje želje, potrebe namere in razpoloženja. Sposobnost in potreba po komuniciranju je vsem psom prirojena.

Psi se med seboj sporazumevajo predvsem s telesno govorico (z obrazno mimiko, položaji in gibanjem telesa, uhljev, ust, repa, dlake), pa tudi z glasovi, dotiki, vonji in morda še kako drugače. Vse te izrazne elemente združujejo v različne kombinacije, ki so lahko povsem enostavne, lahko pa tudi zelo celovite in subtilne ter zato človeku pogosto prikrite. Vsaka kombinacija znakov ima le en pomen, nosi le ene vrste sporočilo.

Za harmonijo tropa je pomembno, da se njegovi člani med seboj dobro razumejo. Foto: Vince Pahkala

Življenje v krdelu in sporazumevanje

V interesu krdela je, da njegovi pripadniki ne škodijo drug drugemu in da v skupini vlada harmonija. Zato je mati narava zavrgla agresivnost med pripadniki iste vrste in poskrbela, da so pri skupinsko živečih živalih nekatere oblike vedenja prevzele vlogo signalov, oblikovala pa je tudi kompleksna obredna vedenja.

Obredi omogočajo varno reševanje konfliktov v skupini, zato se prava agresivnost med pripadniki krdela pojavi le redko. Krdelni odnosi tako postanejo bolj predvidljivi in varnejši. Dva osnovna mehanizma, ki uravnavata odnose med pripadniki iste vrste, še zlasti pa odnose v krdelu, sta prikazovanje agresivnosti in podrejanja.

Foto: Shannon Pifko

V socialno vedenje volkov in domačih psov sodijo zato tudi signali, ki izražajo grožnjo, in signali, ki imajo nalogo, da agresivno vedenje ali strah ublažijo in celo ustavijo. Signale obeh vrst enako prikazujejo in razumejo vse vrste psov.

Uporaba in razumevanje svarilnih in miritvenih signalov sta psom prirojena. Uporabljajo jih pri prikazih dominantnosti in podrejanja v ožjem in širšem socialnem okolju, pa tudi kot izraz obrambnega nagona, ki ga sproži dejanska ali navidezna ogroženost osebka samega, ali pa zanj pomembnih vrstnikov ali dobrin.

Razumevanje svarilnih in miritvenih signalov je prirojeno. Foto: Gary White

Svoje podedovano „znanje“ uporabe svarilnih in miritvenih signalov psi uporabljajo in nenehno mojstrijo v socialnih interakcijah z ostalimi krdelniki, pa tudi z neznanimi vrstniki in z vsemi tistimi bitji, s katerimi se želijo sporazumevati.

Naučimo se opazovati pse

Z nekaj vaje se lahko vsi hitro naučimo prepoznavati najočitnejše svarilne in miritvene znake svojega štirinožca, pa tudi ostalih psov. To je pomembno za vse, ki imamo opravka s psi, pa tudi za druge ljudi, še zlasti za tiste, ki se psov bojijo.

S psom se moramo pogovarjati po pasje. Foto: Mike Renlund

Razumevanje pasjih sporočil in s tem njihovega razpoloženja in namer nam razgrinja bogato čustveno življenje psov. Pomaga nam preprečevati in reševati težave, ki se pojavljajo v odnosih med psi in v odnosih med psi in ljudmi.

Prav bi bilo, da bi svarilne in miritvene signale dobro poznali zlasti otroci, saj vse prevečkrat prav oni nevede in po nepotrebnem izzovejo konflikte s psi, ki se slabo, včasih celo usodno končajo.

Objavljeno besedilo izkušene kinologinje Karmen Zahariaš je del knjige To, priden, ki ni le odličen dodatek k praktičnemu delu v tečajih osnovnega šolanja psov, saj lahko osnove pasjega vedenja s pomočjo te knjige boljše razumejo tudi tisti, ki se v svet kinologije podajajo prvič.

V prihodnjih tednih bomo spoznali svarilne in miritvene signale, pasje odzivanje na stres ter komunikacijo med človekom in psom, zato spremljajte naše objave!