Ker je osnova uspešnega sobivanja ljudi in psov to, da se dobro razumemo, s pomočjo kinologinje Karmen Zahariaš razkrivamo osnove pasje komunikacije – tokrat spoznavamo pomen privolitev, prepovedi in zahtev.

Skrbniki psov se vse premalo zavedamo, da lahko nadzorujemo vedenje svojih psov in še manj, da ga moramo znati nadzorovati in (pre)oblikovati. Psi, nad katerimi skrbniki ne znamo ali ne želimo uveljavljati primernega nadzorstva in avtoritete, se vedejo tako, kot jih je za življenje pripravila narava: tako, kot se jim najbolj splača. In prav naravno vedenje psov, v katerem sta v veliki meri prisotna tako plenski nagon v vseh svojih pojavnih oblikah kot tudi želja in prizadevanje za čim višji socialni status, ljudje najpogosteje označujemo kot problematično.

Težavam, ki nam jih s svojim prirojenim vedenjem v vsakdanjem življenju povzročajo psi, s lahko največkrat ognemo, če z dosledno in vztrajno vzgojo, s privlačnim in zanimivim šolanjem in z dobrimi medsebojnimi odnosi skrbimo, da bodo psi pripravljeni svoje vedenje prilagajati našim zahtevam.

Foto: Stock.Xchng

Mati psica usposablja mladičke za samostojno življenje le z milejšimi ali strožjimi prepovedmi in od njih pravzaprav ničesar ne zahteva. Človek pa psa ne le (pre)vzgaja po svoje, kar v grobem pomeni, da mu dovoljuje ali prepoveduje zanj povsem naravno vedenje, ampak ga tudi uči novega vedenja, marsikdaj takega, ki ga pes sam za svoje preživetje ne bi nikoli zares potreboval. Za razliko od pasje matere ima človek tudi posebne zahteve.

Mladič mora čim prej spoznati, kdaj in kako mu človek te zahteve sporoča, pa tudi, da je zanj koristno, če se nanje odziva. Zato je nujno,da z vzgojo začnemo že v času sekundarne socializacije, torej nekako med 7. in 14. tednom.

Foto: Fickle / Stock. Xchng

Pes upošteva človekove zahteve predvsem zato, ker je zanj to koristno. Rad ponavlja tisto, kar se zanj dobro konča in se izogiba vsemu, kar ima slabe posledice. To je tudi osnovno načelo vzgoje in šolanja psov.

Za psa je nagrada v kakršni koli obliki dobra posledica. Zagotovo pa je dobra posledica tudi, če se uspešno izogne kazni, za katero iz izkušenj ve, da bo sledila napaki ali neposlušnosti. Na izogibanju kazni so temeljili starejši načini šolanja, v naših tečajih pa v koraku s časom šolamo brez uporabe pozitivne kazni, le s spodbujanjem želje po nagradi. Tak način je veliko prijaznejši, pa tudi učinkovitejši, saj je pes, ki si prizadeva ugotoviti, kakšno vedenje mu prinaša nagrado, bolj motiviran za učenje, več razmišlja in se zato hitreje in zanesljiveje uči, hkrati pa mu je sodelovanje z vodnikom v veselje.

Objavljeno besedilo izkušene kinologinje Karmen Zahariaš je del knjige To, priden, ki ni le odličen dodatek k praktičnemu delu v tečajih osnovnega šolanja psov, saj lahko osnove pasjega vedenja s pomočjo te knjige boljše razumejo tudi tisti, ki se v svet kinologije podajajo prvič.

Več o komunikaciji s psi:

• Pasje komuniciranje

• Pasje komuniciranje: Svarilni signali

• Pasje komuniciranje: Miritveni signali

• Pasje komuniciranje: Stres

• Pasja komunikacija: Sporazumevanje med človekom in psom