Pasje komuniciranje: Stres
Ker je osnova uspešnega sobivanja ljudi in psov to, da se med seboj dobro razumemo, s pomočjo kinologinje Karmen Zahariaš razkrivamo osnove pasje komunikacije – tokrat spoznavamo simptome stresa.
V vsakdanjem življenju je pes tako kot človek nenehno izpostavljen okoliščinam, ki povzročajo stres. Temu se ne moremo izogniti in v določeni meri je stres celo koristen. Če pa se predolgo kopiči ali ga povzroči posebej hudo doživetje, stres škodljivo vpliva na telesno in duševno stanje psa. Ko prepoznamo simptome stresa, moramo odkriti tudi vzroke zanj in jih poskusiti odstraniti.
Posledice močnejšega stresa (povišana raven adrenalina, želodčnih sokov itd.) v telesu izzvenijo šele po nekaj dneh, zato je prav, da psu po hudem doživetju ali večjem naporu nekaj časa omogočimo počitek in prijetno, nezahtevno rekreacijo.
Če želimo psa učinkovito vzgajati in šolati, mora biti sproščen. Vemo, da skrb ali strah zavirata in celo onemogočata učenje. Vemo tudi, da stres marsikdaj povzroči nenavadno in nepričakovano vedenje in neredko celo agresivnost, zato ne sodimo prehitro, da pes noče ubogati, ker je trmast ali preveč dominanten.
Pes, ki npr. med vajo poeg voha po treh, hodi počasi, zeha ali se hoče praskati (vse to so miritveni signali), morda tega ne počne zaradi močnega plenskega nagona, ker je zaspan ali pa ker se požvižga na vodnikove zahteve. Morda želi tako le omiliti stres, ki ga doživlja zaradi prezahtevnega ali dolgotrajnega dela, zaradi pretirano energičnega vodnika, zaradi preostrega tona povelj, slabega počutja, vročine ali zaradi pretirane bližine drugih psov. Mogoče nam če sporoča, da se v tistem trenutku počuti nelagodno in da potrebuje oddih.
Objavljeno besedilo izkušene kinologinje Karmen Zahariaš je del knjige To, priden, ki ni le odličen dodatek k praktičnemu delu v tečajih osnovnega šolanja psov, saj lahko osnove pasjega vedenja s pomočjo te knjige boljše razumejo tudi tisti, ki se v svet kinologije podajajo prvič.