Našim risom se slabo piše, saj v naravi živi le še približno 15 odraslih živali. Da bi pomagali populaciji risov in mednje pripeljali svežo kri, bodo v Slovenijo preselili štiri rise iz Švice.

Vsi naši risi so potomci šestih živali, ki so jih v Slovenijo priselili v 70' letih prejšnjega stoletja, zato je za našo populacijo risov značilna visoka stopnja parjenja v sorodstvu – danes so si vsi naši risi sorodni, kot bi bili bratranci in sestrične.

Foto: Miha Krofel

Edina rešitev zanje je t.i. „osvežitev krvi“ - priselitev novih živali iz druge populacije, ki bi vnesle svežo DNK. Slovenski strokovnjaki so se zato s švicarskimi kolegi dogovorili, da bodo v prihodnjih dveh letih k nam preselili štiri rise iz Švice. Ti bodo najprej štiri tedne preživeli v karanteni, v tem času pa bodo veterinarji skrbno spremljali njihovo zdravstveno stanje. Šele, ko bodo potrdili, da so živali zdrave, jih bodo odpeljali v Slovenijo.

Risov ne bodo naselili na območja, kjer so velike mačke že prisotne in se uspešno razmnožujejo, ampak na nezasedene teritorije, kjer so prisotne le posamezne živali. Tako bodo dosegli stik prišlekov s slovensko risjo populacijo in čimprejšnje razmnoževanje, hkrati pa s tem nove živali ne bodo zasedle teritorijev „staroselcev“.

Pomemben del vsakega projekta preseljevanja živali je tudi spremljanje priseljencev. Švicarske rise bodo spremljali s pomočjo telemetrijskih ovratnic, kar jim bo nudilo vpogled ne le v gibanje živali, pač pa tudi v lovno in razmnoževalno uspešnost ter njihovo sposobnost preživetja.

Foto: Bernard Landgraf.

Hkrati bo potekal tudi genetski monitoring, v okviru katerega bodo spremljali genetske karakteristike risov na območju, kjer se bo izvajal projekt.

Pomagajmo ohraniti risa!

Kljub temu, da bodo švicarski strokovnjaki krili stroške odlova risov in da bo del potrebnega denarja primaknilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pa izvedba celotnega projekta predstavlja precejšen strošek. S sponzorskimi sredstvi in zasebnimi donacijami bodo tako moralo pokriti približno 40.000 evrov stroškov letno, zato za pomoč prosijo vse, ki lahko pomagajo.

Foto: Belgianchocolate, Flickr CC

K sodelovanju vabijo tako posameznike kot tudi podjetja, ki jim ni vseeno za naše velike mačke in bi lahko pomagali pri izvedbi projekta. „Zavedamo se, da časi za to niso idealni, vendar je žal situacija takšna, da je očitno treba ukrepati hitro in tak način financiranja je ob omejenih finančnih zmožnostih ministrstva očitno še zadnja možnost. Tako bi bili zelo hvaležni, če bi kdo bil pripravljen pomagati,“ pravijo avtorji projekta.

Več informacij o tem, kako lahko pomagate risom, dobite pri Roku Čermetu iz Zavoda za gozdove Slovenije na naslovu rok.cerne@zgs.gov.si.

Več o problematiki risov v Sloveniji:

• Ris je pomemben za živali in ljudi

• Mesec risa: Predsodki in neresnice

• Mesec risov: Družinsko življenje

• Zgodovina in prihodnost risa v Sloveniji