Ker je osnova uspešnega sobivanja ljudi in psov to, da se dobro razumemo, s pomočjo kinologinje Karmen Zahariaš razkrivamo osnove pasje komunikacije – tokrat spoznavamo, kaj se psi naučijo od mame.

Sporočila, ki jih lahko posredujejo mladički že takoj po rojstvu so prirojena, enostavna in namenjena le materi, ki v tem času skrbi za vse njihove potrebe. Zapletenejših sporočil pa se morajo mladički šele naučiti.

Z odraščanjem in spoznavanjem novih okolij začne vse bolj naraščati tudi potreba po zapletenejšem „jeziku“, ki ga mladički sprava spoznavajo v igri z materjo in sorojenci v leglu, kasneje pa v stikih z vrstniki in z odraslimi psi. Zato je pomembno, da mladiču ne omejujemo stikov z drugimi psi, saj se od njih uči odtenkov pasje govorice. Če bi bil otrok, bi rekli, da bogati besedni zaklad.

Mladički se pasjega bontona naučijo od mame:

Mama psica je prva avtoriteta in prva vzgojiteljica v mladičkovem življenju. Že pri njej kuža spozna odobravanje, nezadovoljstvo in prepovedi. Psica s svojimi reakcijami usmerja mladičkovo vedenje, mladič pa se tako uči, kakšno vedenje je sprejemljivo in kakšno ni.

Posnemajmo mater psico

Ko psiček zapusti mater, nadaljuje njeno vlogo lastnik. S posnemanjem materinega vedenja lahko psičku na najbolj razumljiv način dopove, kaj sme (kaj mu dovoli) in česa ne.

Kako lahko človek posnema mater psico? Nekaj primerov:

Previdno pri fizični korekciji!

Zelo mladega psa sicer res lahko pogojno tudi primemo za gobček in ga pritisnemo k tlom ali ga celo prevalimo na hrbet. A zavedati se moramo, da lahko kuža naše discipliniranje poveže z napačnimi vzroki in da agresivnost vselej izzove obrambni nagon, ki lahko v psu sproži tudi agresivno vedenje, usmerjeno proti nam ali komu drugemu. Zato moramo biti s fizično korekcijo previdni, še zlasti pri tistih samozavestnih psih, pri katerih lahko že opazimo znake dominantnega vedenja.

Foto: Sue Byford

Tu je še enkrat potrebno opozorilo, da ljudje vse prevečkrat presodimo, da je pes dominanten, njegovo vedenje pa ima v resnici povsem drugačne vzroke. V takem primeru zahteva odpravljanje težav povsem drugačen pristop, kot če bi šlo za resnično dominantno vedenje. Tudi na neprimerno pasje vedenje lahko učinkoviteje vplivamo z uporabo metod pozitivnega utrjevanja vedenja kot s fizičnim dokazovanjem moči in prevlade.

Mati psica torej svoje mnenje o mladičkovem trenutnem vedenju izraža s pomočjo različno intenzivnih signalov, ki smo jih že omenili in jih imenovali svarilne ali miritvene. Pri tem je treba dodati še nekaj: psica ravna z mladički po načelu: „Kar ni izrecno prepovedano, je dovoljeno.“ To načelo tudi sicer velja v družabnem življenju psov, pri vzgoji in šolanju psov pa se ga moramo zavedati tudi skrbniki.

Foto: Heather Sorenson

Psi lahko med seboj povezujejo le stvari, ki se zgodijo časovno zelo blizu, skoraj hkrati. Tudi vsi materini „komentarji“ se zato vselej nanašajo le na mladičkovo trenutno vedenje (ko se vedenje začne in/ali dokler traja). Takoj, ko se mladičkovo vedenje spremeni, se spremeni tudi materino vedenje. Skrbniki moramo psico posnemati tudi v tem pogledu.

Objavljeno besedilo izkušene kinologinje Karmen Zahariaš je del knjige To, priden, ki ni le odličen dodatek k praktičnemu delu v tečajih osnovnega šolanja psov, saj lahko osnove pasjega vedenja s pomočjo te knjige boljše razumejo tudi tisti, ki se v svet kinologije podajajo prvič.

Več o komunikaciji s psi:

• Pasje komuniciranje

• Pasje komuniciranje: Svarilni signali

• Pasje komuniciranje: Miritveni signali

• Pasje komuniciranje: Stres

• Pasja komunikacija: Sporazumevanje med človekom in psom