Vzhodnoevropske države, ki so se Evropski uniji pridružile v zadnjih krogih širitve, imajo veliko bolj bogato naravno okolje kot njihove zahodne sosede. A to lahko še prehitro izgine zaradi izgradnje cest in intenzivnega kmetijstva.

Najbolj ogrožene so dvoživke, ugotavlja skupina znanstvenikov iz Romunije, Nemčije in Nizozemske, ki je devet let preučevala njihove populacije v ribnikih in mlakah Transilvanije.V regiji uspeva deset različnih vrst dvoživk, vključno z zaščitenima velikim pupkom in hribskim urhom.

„Verjamemo, da območja, ker prevladuje ekstenzivno kmetijstvo z malo strojne opreme in skorajda brez uporabe nevarnih kemikalij, zagotavljajo pogoje, v katerih lahko dvoživke še vedno uspevajo,“ je razložil dr. Oliver Schweiger.

V Transilvaniji je kmetijstvo v veliki meri še vedno tradicionalno, zato znanstvenike skrbi predvsem, kaj se bo zgodilo, če se bo tradicionalna kulturna krajina umaknila intenzivnemu kmetijstvu, ki ga vzpodbuja Evropska unija.

Največja grožnja: promet

Kjub prevladujočemu tradicionalnemu kmetijstvu, dvoživke v Transilvaniji niso varne. Raziskovalci so ugotovili, da največjo grožnjo predstavlja izgradnja novih cest. „Ceste na dvoživke ne vplivajo le neposredno, ko jih ogroža promet, ampak tudi posredno, saj jih lahko odrežejo od pomembnih okolij. Tako ne morejo doseči kraja, kjer se parijo ali kjer prezimijo,“ je razložil dr. Tibor Hartel iz univerze Babeş-Bolyai v Romuniji.

„Ne ponovite napak zahodnih držav“  

V državah članicah EU se tradicionalno kmetijstvo umika intenzivnim oblikam kmetovanja in širjenju infrastrukture. Pokrajine se razdrobijo, stanje habitatov pa se slabša, zato znanstveniki pozivajo k ohranjanju tradicionalnih oblik kmetijstva. „Poiskati moramo srednjo pot med med željo po izboljšanju infrastrukture in višanju kmetijskih pridelkov na eni ter koristnimi učinki ekstenzivne rabe zemljišč na drugi strani,“ pravi dr. Schwieger.

Vir: UFZ