Sloni so največji kopenski sesalci, ki vas bodo presenetili s svojimi nenavadnimi sposobnostmi. Ste vedeli, da imajo v rilcu več kot 40.000 mišic? Da so prave klepetulje, vendar se pogovarjajo na frekvenci, ki je ljudje ne slišimo? Da kljub velikosti tečejo tudi 40 km/h?

Življenje v čredi

Sloni v naravi živijo v velikih čredah, ki lahko štejejo tudi do 1000 živali. Črede, ki jih sestavljajo samice z mladiči, so matriarhalne – vodijo jih stare samice. Med člani črede se stkejo močne vezi, zato ni presenetljivo, da sloni pogosto “objokujejo” svoje mrtve.

Foto: Kriss Szkurlatowski

Sloni, ki živijo do 70 let, spolno zrelost dosežejo pri 15 letih, samice pa navadno skotijo mladiče na štiri leta. Brejost traja 22 mesecev, ob skotitvi pa so mali slončki veliki že 83 centimetrov in tehtajo 112 kilogramov. Mladički pri materi sesajo mleko do starosti dveh let.

Ko samci odrastejo, jih samice odženejo iz svoje črede – pridružijo se čredi mladih samcev, zreli sloni pa navadno krožijo od enega klana do drugega in iščejo samice, godne za parjenje.

Foto: Stock.Xchng

Disciplina in red!

Člani črede morajo mlade slone disciplinirati, da ti odrastejo v odgovorne člane slonje družbe. Že večkrat se je izkazalo, da osiroteli sloni brez odraslih vzornikov odrastejo v “prestopnike” - v rezervatu v Južni Afriki so takšni sloni napadali ljudi in v treh letih celo pobili 19 ogroženih nosorogov. Šele ko so v čredo vpeljali odrasle samce, ki so vzpostavili red, se je stanje izboljšalo, sloni pa so se pričeli vesti vzorno.

Slonji rilec je vsestransko uporaben! Foto: Stock.XchngKomunikacija je temelj vsake družbe...

...tudi slonje! Poleg zvokov, ki jih navadno slišimo, kot je trobentanje (to izraža jezo) in grleno oglašanje, se sloni sporazumevajo tudi z t. i. infrazvokom na frekvenci 14 – 24 Hz.

Nizkofrekvenčni toni lahko prepotujejo daljše razdalje, pri tem pa slonjega klepeta ne zmoti niti rastlinje. Zato lahko velike črede usklajeno potujejo, čeprav so razpršene na velikem ozemlju.

Nizkofrekvenčne tone proizvajajo z membrano, ki se nahaja v njihovem čelu, na mestu, kjer se rilec združi z lobanjo.

Velik del slonje komunikacije poteka tudi s telesno govorico – tako agresivni sloni zvijajo svoje rilce in po zraku mečejo pesek, afriški sloni pa to vedenje pospremijo še z mahanjem z uhlji.

Uhlji niso le za poslušanje

Poleg tega se sloni s pomočjo velikih uhljev tudi hladijo. Njihovi uhlji so prepredeni z žilicami – ko sloni zamahnejo z uhlji tako oddajajo telesno toploto. Kri se lahko v uhljih ohladi tudi za 6° C.

Moč rilca

Nič manj impresivni niso slonji rilci. Z njimi lahko vohajo in grabijo, če prečkajo globoko vodo pa ga uporabijo tudi kot "snorkel". Ker v rilcu nimajo kosti, so ti izredno gibljivi – sestavlja jih več kot 40.000 mišic in kit. Konica rilca je izredno občutljiva, na njej pa se nahajajo tudi “prsti” s katerimi lahko s tal poberejo predmete v velikosti kovanca!

Foto: Gopal Vijayaraghavan

Rilci lahko tehtajo do 160 kilogramov in merijo več kot dva metra v dolžino. Z njimi lahko dvignejo več kot 120 kilogramov, vlečejo pa lahko predmete, težke dve toni.

S pomočjo rilca sloni tudi pijejo, vanj lahko zberejo več litrov vode in se z njo oprhajo, pomaga pa jih tudi doseči najvišje sveže liste na drevesu. Poleg tega z njim odganjajo nadležne muhe, včasih pa tudi objamejo drugega slona. Mladički ga pogosto sesajo kot naši otroci prste.

Najdaljši zob na kopnem  

Pod rilcem pri vseh afriških in nekaterih azijskih slonih rastejo mogočni okli. Gre za zobe, a ne podočnike, kot bi marsikdo pomislil, temveč za sekalce.

Foto: Valentina Storti

Ko se mladički skotijo, imajo „mlečne“ okle, ki kmalu odpadejo. Nadomestijo jih pravi okli, ki izrastejo pri enem letu starosti. Ostale zobe, s katerimi se sloni prehranjujejo, sloni zamenjajo pet- do šestkrat v življenju.

Sloni hodijo tiho kot miške

Slonje stopalo je močno oblazinjeno, zato lahko hodijo skoraj neslišno. Zaradi svoje konstitucije sloni ne morejo skakati ali galopirati, lahko pa hodijo v obilčajnem ali hitrem tempu. Njihova običajna hitrost hoje je 9 km/h, v „teku“ pa dosežejo tudi 40 km/h, kar je kljub njihovi velikosti hitrost, ki jim jo lahko zavidajo vsi naši atleti.

Foto: Stock.Xchng

Debelokožci z občutljivo kožo

Kljub temu, da je koža slonov debela več kot 2 centimetra, je zelo občutljiva na opekline in pike žuželk, zato se morajo sloni redno prhati s peskom in vodo. Njihova koža je nagubana, kar jim pomaga nadzorovati telesno temperaturo in ohranja njeno vlažnost. Z gubami lahko sloni na koži zadržijo več vode in blata, ki se tako počasneje suši in slone ohranja hladne dalj časa.

Foto: flowcomm, flickr CC

Voda je vir življenja

Vode pa sloni ne potrebujejo samo za kopanje – brez pitja vode ne morejo preživeti več kot 24 ur, zato se nikoli ne oddaljujejo od vodnih virov. Med sušnim obdobjem sloni pogosto kopljejo po peščenih bregovih izsušenih rek, dokler ne pridejo do vode.

Mala mal'ca?

V sušnem odboju sloni dnevno pojejo od 150 do 170 kilogramov hrane in popijejo 80 litrov vode, med deževnim obdobjem pa se njihov apetit poveča, saj takrat zaužijejo 200 do 280 kg hrane dnevno,.

Redno se hranijo tudi z zemljo, da na ta način v telo dobijo tudi železo in kalcij. Savanski sloni jejo predvsem travo in lesnato rastlinje, gozdni pa sadje in lesnato rastlinje. Celulozo sloni prebavijo s pomočjo bakterij v svojih prebavilih.