Kljub temu, da zdravi odrasli sloni nimajo naravnih sovražnikov, so se vse tri vrste teh veličastnih živali znašle na rdečem seznamu ogroženih živali. V krajih, kjer človeška populacija eksponentno narašča, se z ljudmi borijo za svoje okolje, še vedno pa njihove vrste desetka tudi trgovina s slonovino.

Množični poboji slonov zaradi njihovih oklov so v preteklem stoletju slone že skoraj poslali na pot izumrtja. Na začetku 20. stoletja so populacijo slonov v Afriki ocenjevali na 5 do 10 milijonov osebkov, zaradi lova in uničevanja njihovega naravnega okolja pa je ob koncu stoletja njihovo število upadlo na 400.000 do 500.000.

Tudi ameriški predsednik Theodore Roosevelt je bil velik ljubitelj lova na slone.

Najhujše je bila prizadeta populacija slonov v Keniji, kjer je njihovo število med letoma 1973 in 1989 upadlo za 85 odstotkov.  Vse to je vzpodbudilo prepoved trgovine s slonovino, vendar pa se je takoj pojavila nelegalna trgovina, ki odgovarja na povpraševanje po slonovih oklih, ki prihaja predvsem z azijskih črnih trgov.

Spomladi je veliko duhov razburil direktor podjetja GoDaddy, Bob Parsons, ki je na svojem blogu objavil video lova na slone. Odstrel je bil sicer legalen, vendar je kljub temu razburil javnost.

V nekaterih državah je lov na slone še vedno dovoljen, a gre pri tem za zelo omejeno kvoto dovoljenega letnega odstrela, zato celotne populacije zaradi tega ne utrpijo škode. Na lov na slone se v večji meri podajajo bogati turisti, ki morajo za dovoljenja odšteti precej denarja, s katerim se sponzorirajo tudi kampanje za ohranjanje slonov v naravi.

Kakšne so posledice prekomernega lova?

Ker so sloni živali, za katere je značilen počasen razmnoževalni cikel, saj so samice breje kar 22 mesecev, so posledice prekomernega lova pri njih še bolj očitne kot pri vrstah, ki se razmnožujejo hitreje.  Poleg tega nenaravna selekcija lovcev vpliva tudi na genetiko in anatomijo slonov.

Lovci so zaradi slonovine iz populacij odstranili slone z mogočnimi okli. Foto: Folke Wulf, WWF Canon

Med afriškimi savanskimi sloni se skoti vse več mladičev brez oklov, saj so lovci v Afriki pobijali predvsem slone z mogočnimi okli. Tako so več priložnosti za parjenje dobili sloni z manjšimi okli oziroma tudi tisti, ki jih sploh niso imeli.

Odsotnost oklov, ki je bila nekoč redka genetska anomalija, je tako postala veliko bolj pogosta dedna lastnost, v nekaterih populacijah je takšnih slonov že 30 odstotkov.

Foto: Stock.Xchng

Če bi se ta trend nadaljeval, bi lahko to imelo hude posledice tako za slone kot tudi za okolje, saj bi se s tem drastično spremenilo njihovo vedenje. Sloni z okli namreč kopljejo po tleh, z njimi si pomagajo do hrane in jih uporabljajo pri bojih za samice.

Tudi v Aziji krivolov predstavlja veliko grožnjo slonom, čeprav natančnih ocen o številu pobitih azijskih slonov ni. Kljub temu, da samice in nekateri samci azijskih slonov nimajo oklov IUCN opozarja, da slone v Aziji pobijajo tudi zaradi mesa in kože.

Zaradi trgovine s slonovino se spreminja genetska in spolna sestava slonjih populacij. Foto: Philippe Guglielmetti, Flickr CC

Ker imajo okle samo samci, se krivolov na slone zaradi slonovine pozna predvsem pri spolni sestavi populacij slonov. V rezervatu Periyar Tiger Reserve v južni Indiji se je tako od leta 1969 do leta 1998 razmerje med samci in samicami spremenilo iz 1:6 na 1:122. S tem, ko so iz populacije zaradi krivolova izginili samci z okli, je manjša tudi genetska variacija populacije.

Izguba naravnega okolja  

Po prepovedi trgovine s slonovino leta 1990 so populacije slonov v nekaterih delih južne in vzhodne Afrike pričele naraščati, medtem ko v drugih državah njihovo število še vedno upada. Ker na zaščitenih območjih živi le 20 odstotkov svetovne populacije slonov, te velike sesalce danes ogrožajo predvsem konflikti z ljudmi in izguba naravnega okolja.

Izginjanje in razdrobljenost naravnega okolja slonom povzroča vse več težav. Foto: rikkis refuge, Flickr CC

Sloni za svoje preživetje namreč potrebujejo veliko ozemlje, saj pri prehranjevanju „kolobarijo“ - na določenem območju podirajo drevesa in grmičevje, ko se območje ponovno zaraste, pa se nanj vrnejo. Če ljudje gozdove skrčijo na le majhna območja, lahko sloni postanejo konfliktni, saj hitro uničijo vso vegetacijo in hrano iščejo na kmetijskih zemljiščih.

Samo na Šri Lanki v tovrstnih „spopadih“ med sloni in ljudmi vsako leto življenje izgubi 100 ljudi in 150 slonov.

Kaj lahko storimo mi?

Čeprav nimamo vpliva na izrabo zemljišč v Afriki in Aziji, to še ne pomeni, da za slone ne moremo narediti kaj dobrega.

Slonovina najboljše izgleda na slonih! Foto: Carinska uprava RS

Predvsem se lahko kot odgovorni potrošniki izogibamo nakupom izdelkov iz slonovine in o tem osvestimo tudi naše prijatelje, ki se odpravljajo na potovanja v Afriko ali Azijo.