Mačja levkoza je nevarna virusna bolezen, ki se v mačji populaciji hitro širi, saj okužene živali tudi več let ne kažejo znakov bolezni. Podobno kot mačji aids tudi levkoza prizadane imunski sistem.

Povzroča jo virus FeLV (Feline Leukemia Virus), ki se prenaša s slino, krvjo, iztrebki in urinom. Za okužbo je potreben tesen stik živali, prav tako pa lahko virus na svoje potomce mačka prenese že med brejostjo ali kasneje s svojim mlekom.

Okuženi so lahko tudi mladički. Foto: Jurvetson, Flickr CC

Virus lahko v telesu miruje tudi več let, zato okužene živali pogosto ne kažejo znakov bolezni, vendar so v tem času prav tako aktivni prenašalci FeLV. Ko se virus aktivira, podobno kot mačji aids prizadene imunski sistem, zato so okužene mačke bolj dovzetne za nastanek raka (še posebej za limfosarkoma in levkemije), anemijo, bolezni ledvic in druge kužne bolezni.

Simptomi

Bolezen se lahko kaže na različne načine, najpogosteje veterinarji na okužbo z mačjo levkozo posumijo, če je mačka slabokrvna, kronično hujša, ima pogosta vnetja ustne votline in povečane bezgavke. Pogosti simptomi so tudi zmanjšanje apetita, driska, padec odpornosti in pojav limfoma.

Diagnoza in zdravljenje

Veterinar prisotnost virusa v telesu potrdi s hitrim krvnim testom.

Bolezen je še vedno neozdravljiva, zdravijo se le simptomi in spremljajoče okužbe. Obolele mačke pogosto potrebujejo tudi prilagojeno prehrano, ki jo predpiše veterinar.

Virus se najpogosteje širi z ugrizi. Foto: Chatblanc1, Flickr CC

Preventiva

Vsako novo mačko, ki jo boste pripeljali domov, testirajte za virus FeLV. Če mačka ni okužena, je najbolj učinkovita zaščita pred mačjo levkozo vsakoletno cepljenje. Mladiči, ki se lahko cepijo že pri osmih tednih, prejmejo dva odmerka cepiva v razmaku enega meseca.

Seveda je prav tako učinkovito tudi zadrževanje mačk v stanovanju, priporočljiva pa je tudi kastracija mačkov, ki se lahko zunaj prosto gibljejo, saj se virus najpogosteje prenaša z ugrizi.