Ste vedeli, da lahko tudi mačke zbolijo za aidsom? Virus FIV ima lahko za njih prav tako pogubne posledice, kot ga ima virus HIV za ljudi.

Razlikujeta se po tem, da se mačji virus FIV (Feline Immunodeficiency Virus) ne prenaša spolno, ampak z globokimi ugriznimi ranami in praskami, zato so bolezni najbolj izpostavljeni nekastrirani samci; poleg tega pa se lahko prenaša tudi z mačke na njene mladiče.

Virus napade imunski sistem okužene živali, zaradi česar so veliko bolj dovzetne za kužne bolezni, zajedavce in druge zdravstvene težave. Tako so lahko za mačko okuženo z virusom FIV usodne tudi bolezni, ki bi jih zdrava mačka prebolela brez težav.

FIV pozitiven maček. Foto: Barbara Doduk, Flickr CC

Simptomi

V štirih do šestih tednih po okužbi nastopi akutna faza bolezni, ki jo lahko prepoznamo po vročini, zatekanju limfnih žlez in opaznim padcem števila belih krvničk. V tem času se lahko pri mački pojavi tudi driska, vnetje kože in slabokrvnost.

Bolezen nato vstopi v latentno obdobje, v katerem se bolezenski znaki ne kažejo. To lahko traja nekaj mesecev ali tudi več let. Pri skoraj polovici okuženih živali se bolezen ne razvije, ampak vse življenje ostanejo le prenašalci virusa.

Pri ostalih virus počasi izčrpava imunski sistem, zato se lahko v tem času pojavijo huda obolenja dlesni in zob, dolgotrajne driske, izguba apetita, hujšanje, ponavljajoče se vročine, vnetja zgornjih dihalnih poti, ki jih spremljajo izcedki iz oči in smrčka, vnetja ušes in vnetja sečil. Pri nekaterih okuženih živali virus lahko povzroči tudi nevrološke težave. Pri mačkah, okuženih z virusom FIV obstaja tudi večja možnost za pojav limfoma.

Diagnoza

Zgodnje odkrivanje bolezni je zelo pomembno, saj lahko le tako preprečimo, da bi se bolezen razširila, hkrati pa nam pomaga ohraniti zdravje okužene mačke.

Veterinar lahko diagnozo postavi s pomočjo pregleda in hitrega krvnega testa. Foto: Melvin Schlubman, Flickr CC

Za postavitev diagnoze veterinar opravi hiter krvni test, s katerim potrdi prisotnost protiteles. Test je lahko lažno negativen, če je do okužbe prišlo pred kratkim in telo še ni razvilo protiteles; prav tako pa je lahko test tudi lažno pozitiven. Najpogosteje se to zgodi pri mladičih, ki protitelesa dobijo z materinim mlekom. Takšne mačke je potrebno ponovno testirati pri starosti 6 mesecev.

Zdravljenje  

Bolezen je še vedno neozdravljiva, vendar lahko ob kvalitetni negi tudi mačke, okužene z virusom FIV, živijo dolgo in zdravo življenje.

Veterinar lahko zdravi zgolj simptome bolezni, ki spremljajo okužbo z virusom, zato je bistvenega pomena, da se FIV pozitivna žival izogiba povzročiteljem drugih bolezni. To najlažje dosežemo tako, da je ne spuščamo iz stanovanja. Hkrati s tem preprečujemo tudi širjenje bolezni na druge živali.

Preventiva  

Proti dvema od petih sevov virusa so že razvili cepivo, vendar ima to veliko negativnih stranskih učinkov, zato cepljenje mačk proti virusu FIV ni priporočljivo.

Virus se prenaša z ugrizi in praskami. Foto: dat, Flickr CC

Ker se bolezen prenaša z ugrizi in praskami, so tveganju za okužbo najbolj izpostavljeni nekastrirani samci stari od 3 do 10 let, ki se lahko nenadzorovano potepajo. Okužbo najlažje preprečimo z omejitvijo izhodov in s kastracijo samcev, saj se le tako v času gonitev zagotovo ne bodo spuščali v pretepe zaradi samic.

Preden v stanovanje, kjer že prebivajo mačke, pripeljete novo mačko, jo testirajte za virus FIV – le tako boste lahko prepričani, da svojih mačk ne izpostavljate okužbi.

Povzeto po: C. Piney - The Complete Home Veterinary Guide

Ste imeli tudi sami izkušnje s to boleznijo? Pišite nam na info@zverce.si in s svojo zgodbo pomagajte osveščati druge lastnike živali!