V Ljubljani v manjših kolonijah živi med sedem in deset tisoč prostoživečih mačk. Posamezniki in društva poskušajo njihovo populacijo omejiti s sterilizacijami in kastracijami, a se kolonijam vsako leto znova pridružijo novi mladiči, ki jih zapustijo nevestni lastniki.

Prostoživeče mačke so potomke udomačenih mačk, ki nimajo lastnikov in živijo prosto v okolici, kjer se precej dobro znajdejo. Do ljudi so večinoma nezaupljive, zanje pa v Ljubljani skrbijo tako posamezniki kot tudi člani društva Mačjelovka.

Na ljubljanskih ulicah živi 7.000 - 10.000 prostoživečih mačk. Foto: Društvo Mačjelovka

“Zelo pomemben del našega prostovoljstva je osveščanje ljudi o problematiki prostoživečih mačk ter izboljšanje razumevanja teh, za mnoge nevidnih ter nepomembnih živali.” je pojasnila predsednica društva Eva Gregorčič Cigoj, ki meni da je zavedanje, da problem prostoživečih mačk obstaja, že prvi korak k njegovi rešitvi.

Prostoživeče mačke so namreč po njihovih izkušnjah pogosto spregledane: “Po mnenju mnogih so le umazane prenašalke bolezni in nadloga, ki se jih je potrebno znebiti. Le malokdo pa se vpraša, kako so pristale na cesti.”

Veliko svojega časa namenjajo tudi oskrbi prostoživečih mačk in terenskemu delu, pri katerem mačke polovijo, da tako omejijo njihovo populacijo. Mačke, ki se ulovijo v posebne pasti, živolovke, odpeljejo v ljubljansko zavetišče za zapuščene živali, kjer jih najprej veterinarsko pregledajo.

Ker prostoživeče mačke niso vajene ljudi, jih morajo ujeti s posebnimi pastmi. Foto: Društvo Mačjelovka

Če so mačke okužene z virusoma FIV ali FeLV, jih uspavajo, saj lahko le tako preprečijo širjenje nevarnih mačjih bolezni. Ostale sterilizirajo ali kastrirajo ter označijo z zarezo v desni uhelj, prav tako pa jim tudi odstranijo notranje in zunanje zajedavce, nato pa jih vrnejo nazaj v okolje, kjer so jih ulovili. Lani so v zavetišču oskrbeli kar 705 takšnih mačk.

Foto: Mačjelovka

Nekatere so primerne tudi za posvojitev  

“Velikokrat se srečamo tudi s posebnimi primeri, ko so mačke hudo bolne, poškodovane, ali drugače življenjsko ogrožene in lahko s svojimi izkušnjami pomagamo. Mačkam, predvsem mladičem, pri katerih je socializacija še možna, pa poskušamo najti nove domove,” je dodala predsednica društva.

Takim mačkam poskušajo najti odgovorne skrbnike, ki se zavedajo, da živali potrebujejo kvalitetno hrano, svežo vodo, redno cepljenje ter po potrebi tudi ostalo veterinarsko oskrbo: „Poleg tega tudi mačke potrebujejo nego ter - kar je zelo pomembno in velikokrat pozabljeno - pozornost in ljubezen.“

Kaj narediti, če odkrijemo kolonijo prostoživečih mačk?  

V društvu Mačjelovka svetujejo, da v primeru odkritja kolonije neoskrbljenih mačk ali posamezne mačke, ki potrebuje pomoč, pokličemo društvo ali pristojno zavetišče za živali: “Pomembno je, da se zavetišče obvesti takoj oziroma čim prej, ko se v okolici pojavi nova mačka. Ta ima namreč zelo hitro lahko leglo mladičev, ki se čez nekaj mesecev spet namnoži.“

Maček z označenim desnim uhljem. Foto: Društvo Mačjelovka

S tem in s preprečevanjem neželenih legel mačjih mladičev, lahko tudi sami poskrbimo za to, da bo nikogaršnjih mačk, ki se na mestnih ulicah prebijajo iz dneva v dan, vse manj.