Veliko psom samota predstavlja velik stres, zato takrat, ko ostanejo sami, doživljajo prave napade tesnobe. Kinologinja Katja Rant je pripravila nekaj nasvetov, kako se lahko spopademo s to težavo.

Psi so radi v družbi vrstnikov in ljudi, saj so socialne živali. Vendar pa mnogi ostajajo sami doma tudi po več ur. Nekateri pri tem razvijejo vedenje, ki je za lastnika in okolico moteče. Psa postane strah ko ostane sam. To imenujemo ločitvena tesnoba. Motnja se lahko izraža kot večurno nenehno lajanje, cviljenje, in uničevanje predmetov, pohištva ali domačega vrta. Nekateri se pri tem celo poškodujejo.

Pri vzgoji se moramo posvetiti tudi učenju psička, da mirno počaka na prihod lastnika domov. Foto: Bruno Sersocima

Zakaj se pojavi ločitvena tesnoba

Ločitvena tesnoba se večinoma razvije pri psih z nižjo samozavestjo, ki so zelo navezani na svojega človeka. Taki psi so ves čas lastniku za petami in mu sledijo v vsak prostor. Večinoma imajo konstantno pozornost svojih skrbnikov in ne poznajo omejitev.

Ločitvena tesnoba se lahko pojavi, če je pes navajen na konstantno človeško družbo, potem pa se kar naenkrat spremenijo življenjske razmere. Bodisi da lastnik dobi novo službo, zaradi katere je dlje časa odsoten od doma, ali pa se preprosto končajo poletne počitnice. Psiček kar naenkrat ostane sam, tega pa ni navajen.

Ločitveno tesnobo pa lahko vodi tudi v OCD (obsesivno kompulzivna motnja). Motnja se pogosto pokaže v uničevanje pohištva, raznih predmetov ali okolice in se na pogled kaže kot nekontrolirana agresija. Simptomi OCD so lahko tudi obsedenost s kopanjem, grizenjem lastnega repa in tac, lajanjem v prazno in napadanjem različnih predmetov.

Psi se morajo naučiti samostojnosti. Foto: Gregor Varl.

Poglejmo si nekaj pravil za uspešno učenje:

• Kaznovanje je strogo prepovedano, saj se s tem težave še poglobijo. Psa moramo samostojnosti naučiti!
• Preden psa učite mirnega čakanja, poskrbite za zadostno psihofizično aktivnost in zaposlitev vašega psa.
• Pravila in omejitve! Za začetek psa naučite, da ne more biti ves čas ob vas, tudi če se nahajate v istem prostoru. Psu določite prostor za počivanje takrat, ko zanj nimate časa. To je lahko boks primerne velikosti, ograjen prostor, ali pa hišni privez.
• Psa postopno privadite na boks ali ograjen prostor. Pes se mora v njem počutiti dobro. Je njegov varen in miren kotiček za počivanje.
• Psa postopno navadite na samoto. Na začetku ga zaprite le za par sekund in čas postopoma podaljšujte. Nagrajujte mirno čakanje in ignorirajte glasno protestiranje.
• Medtem ko pes čaka na vaš prihod, naj se zamoti z raznimi interaktivnimi igračami iz katerih lahko z malo truda dobi hrano. Ali pa mu privoščite suhe žvečljive priboljške, ki jih lahko dobite v vseh bolje založenih trgovinah za male živali.
• Prepovedano je tudi glasno in navdušeno pozdravljanje svojega psa ob prihodu domov in poslavljanje ob odhodu od doma. S tem nevede lahko okrepite težave ločitvene tesnobe, saj se obnašate nenavadno in pes to razume kot nek travmatični dogodek. Vedno počakajte da se pes umiri, preden mu namenite pozornost.
• Tudi vaje za samokontrolo so dobrodošle. Psa naučite, da bo mirno počakal preden ga boste odpeli iz povodca, ali spustili iz boksa. Naučite ga tudi mirno čakati pred polno skodelico pasje hrane.

Katja Rant je v Zavetišču Ljubljana skrbela za rehabilitacijo psov, danes pa vodi šolo za pse Sedi5, v kateri posebno pozornost posveča psom, ki so bili posvojeni iz zavetišč. http://www.sedi5.si/

Za Žverce.Si je pripravila nasvete za bodoče lastnike zavetiščarjev:

• Po psa v zavetišče: Izbira naj bo premišljena

• Po psa v zavetišče: Mladički

• Po psa v zavetišče: Odrasli psi

• Po psa v zavetišče: Starejši psi

• Po psa v zavetišče: Vedenjske motnje