Prav vsi smo že slišali pregovor „Kakršen lastnik, takšen pes“ - pa to resnično drži? Morda samo značajsko, po zunanjosti ali pa velja oboje?

Dr. Stanley Coren, profesor psihologije na Univerzi British Columbia, je ugotovil, da ljudje radi izbiramo stvari, ki so nam domače - ker se vsak dan vidimo v ogledalu, si tudi pse izbiramo na podlagi večkrat videnega in tako domačega obraza, njegove oblike, barve las, dolžine, ipd.

V raziskavi je 104 študentkam pokazal fotografije štirih pasem psov: angleškega špringer španjela, beagla, sibirskega huskyja in basenjija. Za vsakega psa so morale oceniti v kolikšni meri jim je všeč, kako prijazen je, kako zvest naj bi bil in kako inteligenten se jim zdi. Hkrati si je zabeležil tudi osnovne telesne značilnosti študentk, predvsem dolžino las in vidnost ušes.

Ste tudi vi podobni svoji žverci?

Na splošno so študentke z daljšimi lasmi in skritimi ušesi dajale pozitivne ocene španjelom in beaglom, ženske s krajšimi lasmi in vidnimi ušesi pa huskyjem in basenjijem. Razlog naj bi bil v tem, da so raje izbirale pasje obraze, ki so jim zaradi njihovega lastnega videza delovali bolj domače in s tem prijetneje ter bolj inteligentno. Daljši lasje naj bi uokvirili obraz podobno kot dolga, spuščena ušesa pri psu, krajši pa izražajo bolj odprt obraz in vidna ušesa, podobno kot pri psih s kratkimi in pokončnimi ušesi. Seveda so bile med njimi tudi ženske s kratkimi lasmi, ki so izbirale pse z daljšimi ušesi, vendar je bilo njihovo število statistično zanemarljivo.

Kako določamo podobnost?

Do zanimivih rezultatov je v svoji raziskavo prišel tudi dr. Sadahiko Nakajima. Zanimalo ga je, ali je podobnost med ljudmi in psi res le v dolžini las ali v drugih fizičnih lastnosti.

Raziskave so se lotili tako, da so 502 študentom pokazali fotografije ljudi in psov - na eni strani fotografije je bil človek, na drugi pes, vendar pa nikoli nista bila dejansko v fizičnem kontaktu. V prvem delu so bili resnični pari lastnikov in ljubljenčkov, v drugem pa naključni izbranci. Dejali so jim, da naj izberejo pare, ki sem jim zdijo najbolj podobni. Več kot 80% študentov izbralo resnične pare lastnikov in ljubljenčkov – zato je znanstvenike zanimalo, kaj točno jih je privedlo do tega.

Podobnost se skriva v očeh. Foto: Paul Gillin

Test so ponovili, tokrat so psom in ljudem prekrili usta. Odstotek pravilno izbranih parov je bil še vedno visok (73%) - iz tega so sklepali, da t usta pri podobnosti niso pomembna. Nato so jim prekrili oči. Le še 50% je bilo pravilnih, torej enako kot če bi izbirali povsem naključno. Študentom so nato pokazali tokrat le pare oči, in ponovno je odstotek pravilno izbranih parov narasel na 74%.

Njihov zaključek je bil, da ocenjevanje podobnost lastnika in psa temelji na podobnosti oči. Pri tem vlogo igrajo tudi drugi dejavniki, vendar je vloga oči neprimerno večja od ostalih, na podlagi katerih sklepamo o podobnosti.

Značajska podobnost

Večjo raziskavo na temo značajske podobnosti med lastniki sta skupaj izvedli Univerza Eötvös iz Budimpešte in veterinarska fakulteta dunajske univerze. Njihovi raziskovalci so pri svojem delu poudarili pet osebnostnih lastnosti:

• nevrotičnost - ali je oseba občutljiva na dražljaje in nervozna, ali pa samozavestna in se počuti varno;
• ekstrovertiranost - ali je oseba družabna in energična ali pa bolj samotarska in zadržana;
• prijetnost - ali je prijazna in sočutna ali pa hladna in neprijazna;
• vestnost - ali je marljiva, učinkovita, organizirana ali pa bolj lenobna in neskrbna;
• odprtost - povezana s stopnjo inteligence, ali je oseba iznajdljiva in radovedna ali dosledna in previdna.

Lastniki so morali na testih sprva oceniti sebe, nato pa kritično in kar se da objektivno tudi svojega psa. Rezultati so pokazali, da so lastniki uvrstili sebe in psa v vseh petih točkah enako, najbolj v vprašanju o nevrotičnosti.

Svoje značajske lastnosti radi pripišemo našim ljubljenčkom. Foto: Ola Halas

Znanstveniki so poudarili, da gre pri tem lahko za projekcijo lastnih lastnosti na psa, zato so se odločili, da bodo lastnika in psa ocenjevali še njihovi družinski člani. Rezultati so tudi tukaj pokazali, da se v večji meri (v štirih od petih lastnostih) ujemata, največ razlik pa se je pokazalo pri odprtosti.

Na značaj psa vpliva vedenje lastnika

Dejstvo, da naj bi psi in njihovi lastniki imeli tako zelo podoben značaj, dr. Coren opravičuje s tem, da so psi socialne živali. Če želijo postati uspešni družinski člani, potrebujejo potrditve svojih dejanj in v skladu z njimi tudi delujejo - kar nam je všeč tako utrdijo, kar ne, pa se počasi izgubi.

Vsekakor na psa vplivata lastnikov način življenja ter njegov odnos do psa. Nervozen in prestrašen človek, ki deluje nestabilno in kaže pretirana čustva, prav gotovo dvigne nivo nevrotičnosti tudi pri psu.

S psi smo si podobni tudi zato, ker si izbiramo živali, ki ustrezajo našemu značaju. Foto: Paul Gillin

Razlog za podobnosti med nami je tudi ta, da si ljudje pasjega partnerja in sopotnika v življenju izbiramo v skladu s svojimi lastnostmi in načinom življenja. Kot zanimivost so ugotovili tudi, da so psi, ki imajo več lastnikov, le-tem manj podobni in imajo bolj izraženo lastno osebnost.

Podobnost med nami in psom je torej rezultat naše izbire psa (tako po fizičnem izgledu, kot po osebnostnih lastnostih), našega vedenja do ali v okolici psa, ter njegove lastne želje po tem, da nam ugaja.

Preberite še več zanimivih ugotovitev psihologa dr. Stanleya Corena:

• Kako hitro se starajo psi?

• So psi res bolj napadalni od psic?

• Dr. Stanley Coren: “Bivalne kletke niso mučenje!”

• Psi z daljšim repom se lažje sporazumevajo