Rep je eno najmočnejših komunikacijskih orodij naših kosmatincev, zato krajšanje oziroma kupiranje repov znatno omejuje pasjo komunikacijo z njihovim okoljem.

Psiholog in behaviorist dr. Stanley Coren je že pred leti v svoji knjigi Govorite po pasje opisal raziskavo, v kateri so v pasjem parku opazovali, kako psi za komunikacijo uporabljajo rep. Pri tem so pse razdelili v dve skupini glede na dolžino repa; in sicer na „brezrepe“ pse in tiste z repom. Za brezrepe so šteli pse, ki so pri plečni višini vsaj 45 cm imeli rep krajši od 15 centimetrov.

Foto: Bev Lloyd-Roberts

Med 431 srečanji med psi je šlo kar v 88 odstotkih primerov za tipično pozdravno vedenje psov, ki mu je pogosto sledila igra. Le 49 primerov je vsebovalo elemente agresije pri enem ali večih vpletenih psih - pri tem je šlo za vedenje od renčanja in šavsanja brez fizičnega kontakta pa do fizičnih napadov, ki so se končali z ranami. V celotni populaciji je bilo psov z repi veliko več kot tistih brez njih, saj je bilo takšnih le 24 odstotkov, medtem ko se je pokazalo, da je bilo brez repov kar 53 odstotkov psov v konfliktnih situacijah.

“Glede na število psov brez repov, bi morali statistično gledano v konfliktne situacije biti vpletenih le 12 brezrepih psov, zato je večje število brezrepih psov v konfliktnih situacijah statistično pomembno,” se raziskave v svojem blogu spominja dr. Coren. Njihovi rezultati so pokazali, da je pri psih s krajšimi repi dvakrat bolj verjetno, da se bodo znašli v konfliktni situaciji, kot pri psih daljšim, in posledično tudi bolj vidnim repom.

Foto: parahype

“Pri tem se poraja vprašanje, ali je večje število konfliktnih situacij pri psih s kratkimi repi povezano z nerazumevanjem ali odsotnostjo primernih signalov z repom, ki bi drugemu psu pokazali, ali je pes s skrajšanim repom prijateljsko ali sovražno nastrojen, ki bi mu pomagali, da se izogne potencialnemu konfliktu,” še pravi dr. Coren in dodaja, da je potrebno pri tem upoštevati tudi, da je bilo veliko pasem, pri katerih je običajno krajšanje repov  vzrejenih za obrambo in varovanje, zato bi pričakovali, da bi lahko imeli zaradi svojega pasemskega karakterja pogostejša konfliktna srečanja z drugimi psi.

Psi razumejo tudi robotski rep

Raziskovalca Steven Leaver in Tom Reicmchen iz univerze v Victoriji v Britanski Kolumbiji sta zato preizkusila nekoliko drugačen pristop k raziskavi pasje komunikacije z repom. Zgradila sta pasjega robota, ki je imel 50 centimetrov plečne višine in je na pogled spominjal na črnega labradorca. Robotu sta naredila dva različna repa – eden je bil dolg 30 centimetrov, drugi le 9 centimetrov, oba pa sta lahko premikala z daljincem.

Psa sta najprej z daljšim repom postavila v park in po pričakovanjih odkrila, da so se robotu psi približali igrivo, ko je ta mahal z repom, ko pa je bil njegov rep nepremičen in postavljen navpično, kar je dominantni opozorilni signal, so se robota ostali psi raje izognili. Ti rezultati so pokazali, da so psi “brali” komunikacijo robotovega repa na enak način kot pri pravih psih.

Rep sta raziskovalca nato zamenjala z krajšo inačico, kar je precej vplivalo na vedenje psov – približali so se mu bolj previdno in zaščitniško, ne glede na to ali je robot mahal z repom. Raziskovalca sta v članku, objavljenem v znanstveni reviji Behaviour zapisala, da sta dobila vtis, da se psi niso mogli odločiti ali bo robot njihovo približevanje razumel kot prijateljsko ali sovražno gesto.

“Seveda bi pravi pes s kupiranim repom lahko uporabil druge načine komunikacije in tako s telesno govorico kompenziral težave, ki bi jih imel zaradi manjkajočega repa; vendar pa študija vseeno dokazuje, da imajo psi s kratkimi repi kar nekaj ovir pri komunikaciji z drugimi psi, tveganje da jih bodo ti narobe razumeli, pa je pri njih večje,” je rezultate študije komentiral dr. Coren.

Psi z daljšimi repi lažje komunicirajo. Foto: Vince Pahkala

“Takšni primeri narobe razumljene komunikacije lahko vodijo v agresivna srečanja. Način premikanja repa in njegova pozicija so ključni elementi pri pasji komunikaciji, zato bi morali lastniki, preden se odločijo za krajšanje repa, res dobro premisliti, ali so svojega psa pripravljeni prikrajšati – še posebej, če gre le za estetski poseg.”

Kako je s krajšanjem repov pri nas?

V Sloveniji je z Zakonom o zaščiti živali prepovedano krajšanje uhljev živalim (razen v primeru, če je poseg v korist živali), medtem ko je krajšanje repov pri mladičih pasemskih psov, ki niso starejši od petih dni in pri katerih se rep krajša v skladu s pasemskimi in kinološkimi standardi, ter psom, če je poseg v korist živali, dovoljeno, seveda pa mora takšne posege opraviti veterinar.

Foto: Emma Johansson

Krajšanje repov priporočajo pri tistih psih, ki si lahko rep med delom poškodujejo (npr. lovski psi), saj je amputacija repa pri odraslem psu precej bolj zahteven poseg kot pri nekaj dni starem mladičku.