So psi res bolj napadalni od psic?
Pri izbiri psa veliko ljudi še vedno najprej izbere spol živali, saj je prepričanje, da ta močno vpliva na njihov značaj, močno zakoreninjeno v naši družbi. Pa je na tem tudi kaj resnice?
„Prepričanja o pasjem vedenju pogosto izhajajo iz posploševanja opažanj in prepričanj o vedenju ljudi na pse,“ pravi priznani psiholog in behaviorist dr. Stanley Coren. Pri ljudeh vsekakor velja, da so moški pogosteje udeleženi v fizično nasilje, da se pogosteje vpletejo v nasilne zločine in pogosteje kot ženske izbirajo poklice, v katerih se srečujejo z nasiljem.
Veliko ljudi ta dejstva posplošuje tudi na druge vrste in verjame, da so zaradi tega psice boljši ljubljenčki kot psi. A razlike v agresiji med spoloma niso tako preproste, opozarja dr. Coren.
Je splo vplival na izbiro vašega ljubljenčka? Foto: Renato Cardoso
Samci pogosteje izkazujejo agresijo, a redkeje napadejo
Moški spolni hormon testosteron res sproža agresivno vedenje, zaradi česar se psi med seboj pogosteje izzivajo in si grozijo kot psice, vendar gre pri tem predvsem za ritualno vedenje, s katerim vzpostavljajo družbeni položaj in le redko vodi do resnih poškodb.
Na drugi strani psice grozijo manj pogosto, vendar so v povprečju bolj samostojne, trmaste in teritorialne kot samci: „Samice so pravzaprav veliko bolj odločne pri izkazovanju dominance - medtem ko samci spregledajo občasno kršenje pasjega protokola ali nepriznavanje njihovega statusa, samice tega ne oprostijo.“
Zaradi tega med psicami pogosteje pride do pravih pretepov, ki izbruhnejo brez predhodnega opozorila. Pri tem gre nemalokrat za spopade brez zadržkov, medtem ko so spopadi samcev bolj ritualne narave, saj vključujejo šavsanje po zraku pred nasprotnikom in kontrolirane ugrize, katerih glavna funkcija je grožnja in ne poškodovanje nasprotnika.
Med samci je pogosteje ravsanje, medtem ko so resni spopadi bolj pogosti med psicami. Foto: I Go Splat, Flickr CC (Fotografija je simbolična)
Nekoliko drugačna zgodba se kaže v statistiki napadov psov na ljudi, kjer najpogosteje ugriznejo nekastrirani samci; ker so ti navadno večji od samic, pa so lahko njihovi ugrizi tudi bolj nevarni. „Pri večini takšnih ugrizov gre za vprašanje dominance med človekom in psom, vendar pa tudi v tem primeru pes večkrat opozori, preden pride do napada,“ dodaja psiholog.
Če gre za vprašanje posesivnosti do hrane ali predmeta, spol psa ne vpliva na verjetnost ugriza. Za samice je sicer manj verjetno, da se bodo s človekom podale v boj za prevlado, ki se lahko stopnjuje v agresijo, vendar so psice lahko bolj prebrisane in iznajdljive pri doseganju želenih ciljev, zato v človeških očeh pogosto veljajo za bolj „potuhnjene“ kot psi.
Samice se redkeje spopadejo z ljudmi za prevlado, saj svoje dosežejo tudi s prebrisanostjo, pravi behaviorist. Foto: Jonas Balil
Psice branijo svoje „mladiče“ tudi v navidezno brejosti
Psice so najbolj bojevite, ko branijo svoje mladičke takoj po kotenju. Ne glede na to, ali je psica oplojena ali ne, lahko do takšnega vedenja pride tudi po ovulaciji, saj takrat njihovo telo preplavijo hormoni, ki jih njihovo telo izloča med brejostjo.
Nekatere psice takrat doživljajo t. i. „navidezno brejost“, ki traja do osem tednov, zadnje tri ali štiri tedne pa se lahko pri njih pojavi enako vedenje kot pri psicah, ki so pravkar skotile mladiče. Takšne psice zbirajo predmete, kot so žogice, mehke igrače, nogavice ali čevlji skrivajo v težko dostopnih mestih in jih popadljivo branijo tako, da šavsajo, renčijo in celo ugriznejo ljudi, ki se jim preveč približajo.
„Tako kot pri psicah, ki imajo mladiče, tudi pri navidezni brejosti velja, da so psice, ki so že zgodnji mladosti dobro socializirane na različne ljudi, manj nagnjene k takšnemu vedenju,“ še pravi dr. Coren in dodaja, da je v tem primeru najbolj učinkovita preventivna mera sterilizacija. „Behavioristične metode takšne agresije ne morejo popraviti. Izniči jo lahko hormonsko zdravljenje, lahko pa tudi enostavno počakate, da simptomi izzvenijo.“ Psiholog ljudem, ki se bi odločili za ta korak svetuje, naj psico v času, ko je agresivna, osamijo in poskrbijo, da se otroci in obiskovalci ne približujejo njenemu 'leglu'.