V jesenskih dneh lahko tudi pri nas že opazimo roje nenavadno obarvanih pikapolonic. Gre za harlekinske polonice, invazivno vrsto iz Azije, ki ogroža avtohtone pikapolonice.

Ste vedeli, da v Sloveniji živi več kot avtohtonih 60 vrst polinic? Med njimi je vsekakor najbolj prepoznavna sedempikčasta polonica ali pikapolonica, v zadnjih letih pa tudi pri nas opažamo tujerodne harlekinske polonice (Harmonia axyridis) . Te so na prvi pogled sicer podobne našim avtohtonim polonicam, vendar so od njih večje (v dolžino merijo 7 - 8 mm), poleg tega pa so tudi drugače obarvane. Barva njihovih pokrovk sega od od bledo rumenkaste do črne, število pik od nič do 21 in njihova barva od oranžno-rdeče do črne.

Harlekinske polonice imajo širok spekter obarvanosti. Foto: entomart, wikimedia commons

Harlekinske polonice prihajajo iz Vzhodne Azije. V Evroposo jih sprva naselili, da bi v nasadih uničevale listne uši in druge škodljivce - pri tem so namreč izredno učinkovite, saj med ostalimi polonicami izstopajo po svoji požrešnosti. Ta lastnost je vsekakor dobrodošla v kmetijstvu, v primeru, ko takšna vrsta uide v naravo, pa to pomeni veliko nevarnost za stabilnost ekosistema.

Žal se je zgodilo ravno to – kljub prepričanju, da vrsta v Evropi v naravnem okolju ne more preživeti, se je izkazalo, da so harlekinkse polonice v novem okolju izredno uspešne. V Sloveniji so jih prvič opazili v Mariboru leta 2008, od takrat so se bliskovito razširile po skoraj vsej državi, zato tudi pri nas veljajo za invazivno tujerodno vrsto.

Invazivne azijske polonice prezimujejo v več tisoč osebkov velikih gručah. Foto: Ombrosoparacloucycle, Flickr CC

Z njimi se najpogosteje srečamo jeseni, ko se harlekinske polonice zbirajo v več tisoč osebkov velike gruče za prezimovanje in priletavajo v stanovanja. Nadloga so predvsem zaradi številčnosti in njihovega obrambnega mehanizma: če jih skušamo odstraniti na silo, izpustijo rumen smrdeč izloček, ki poleg tega tudi močno umaže površine.

„Primernih metod za preprečevanje vstopa pikapolonic v stavbe še ni. Potrebno je zapreti vse špranje, skozi katere bi lahko vstopile v notranjost. Če pikapolonice naselijo stavbo, lahko število vsaj začasno zmanjšamo z lovom na črno fotopast,“ pravijo v Zavodu Symbiosis, ki izvaja projekt Tujerodne vrste v Sloveniji.

Harlekinske polonice vsekakor ne prinašajo sreče. Foto: Bas Kers (NL), Flickr CC

Harlekinske polonice pa niso le nadležne, pač pa so tudi nevarne avtohtonim vrstam. Poleg tega, da z domorodnimi polonicami in drugimi plenilci tekmujejo za hrano, harlekinske polonice tudi plenijo domorodne pikapolonice in s tem dolgoročno ogrozijo njihove populacije.

Zaradi njihovega vpliva na okolje so harlekinske polonice uvrščene med 100 najresnejših tujerodnih groženj evropski biotski raznovrstnosti. Še več, med 31 tujerodnimi vrstami, uporabljenimi za biološko kontrolo v Evropi, so po indeksu tveganja druga najbolj tvegana vrsta

Več o problematiki invazivnih tujerodnih vrst:

• Ribe napihovalke dosegle slovensko morje

• Nemčijo preplavili rakuni

• Indijski pitoni zdesetkali ogrožene vrste

• Ogrožene živali Slovenije: Močvirska sklednica