Čeprav rakuni izvirajo iz Severne Amerike, pa se dobro počutijo tudi na stari celini. Če vprašate Nemce, bi ti verjetno rekli, da se počutijo še preveč dobro, saj jih tam v naravnem okolju živi skoraj milijon.

Severnoameriški rakuni (Procyon lotor) so se v Nemčiji prvič pojavili v 20' letih prejšnjega stoletja, ko so jih za krzno vzrejali v ujetništvu. V nemški ekosistem so vstopili leta 1934, ko so pruski lovci v naravo spustili dva para rakunov, da bi s tem „obogatili lokalno favno“.

Foto: Darkone, Wikimedia Commons

Rakuni so se v novem okolju dobro znašli – biolog Ulf Hohmann ocenjuje, da bo populacija rakunov v Nemčiji kmalu presegla milijon živali. Zaradi prenaseljenosti so se iz lokacij, kjer je njihova populacija najbolj skoncentrirana (zveznih dežel Brandenburg, Hessen in Saška-Anhalt), mladi rakuni pričeli seliti tudi v druge dele države.

Pri tem je rekorder samec, ki so ga biologi s pomočjo telemetrije spremljali na 200 km dolgi poti od Kassla do Bremna. „Nekaj posameznikov se je prebilo tudi čez Alpe,“ je Hohman povedal za revijo Spiegel.

Konflikti z ljudmi so vse bolj pogosti

Rakuni, ki imajo v severnoameriški folklori enako vlogo kot zvite lisice pri nas, so izredno inteligentne in iznajdljive živali. Tako pogosto odpirajo smetnjake, zato so se v Kasslu, ki velja za „evropsko prestolnico rakunov“, prebivalci že navadili pokrove obtežiti s kamni ali jih zavarovati z elastično vrvjo.

Skupine rakunov se po poročanju Spiegla pogosto naseljujejo tudi na podstrešjih, kjer lahko naredijo veliko škode, pri tem pa se ljudi ne bojijo - neki rakun je tako zataval v dresdensko policijsko postajo, drugi je zadremal kar pred sodiščem v Leipzigu.

Oglejte si prispevek nemške televizije o težavah z rakuni:

Prebivalci so zato vse manj tolerantni do rakunov in jim nastavljajo pasti in strupe. Po podatkih nemške lovske zveze so lani v Nemčiji ubili 67.700 rakunov, njihovo pobijanje pa, ker gre za invazivno vrsto, ki bi lahko predstavljala grožnjo evropski biotski raznovrstnosti, podpira tudi Evropska Unija.

Nemški lovci trdijo, da rakuni pobijajo fazane in jerebice, jejo netopirje in kradejo jajca iz gnezd divjih rac; poleg tega pa jim gredo v slast tudi ogrožene želve močvirske sklednice. Kljub temu lovska zveza poziva k premišljenemu ravnanju, saj je so do sedaj rakunu okolju povzročili le manjšo škodo, po njihovem mnenju pa so še najbolj nevarni ljudem zaradi prenašanja stekline.

S pobijanjem rakunov se veliko ljudi ne strinja. Foto: blkjesus01

Čeprav ljubitelji živali nasprotujejo pobojem rakunov, pa se oktobra v naravnem rezervatu Habichtswald, ki meji na mesto Kassel, obeta obsežen lov na rakune, da bi s tem zajezili prodiranje invazivne vrste v rezervat.

Ste vedeli: V Evropi so rakuni razširjeni do Francije, Nizozemske in Avstrije. Po podatkih Zavoda za gozdove so rakuna leta 1995 opazili tudi pri nas, in sicer pri Šentilju.

Medtem ko v Evropi rakuni kot invazivna vrsta odlično uspevajo, imajo ponekod v svoji domovini sami težave zaradi druge, prav tako tujerodne vrste – več o tem v članku „Indijski pitoni zdesetkali ogrožene vrste“!