Mogoče se sliši kot ideja norega znanstvenika, a biolog David Bowman vztraja pri svojem in pravi, da bi morali za rešitev avstralskega ekosistema tam naseliti slone, varane in nosoroge!

Avstralski biolog David Bowman te dni v znanstvenih krogih dviguje precej prahu, saj je v članku, objavljenemu v znanstveni reviji Nature, predlagal, da bi v avstralsko divjino izpustili slone in druge tujerodne vrste, kot so nosorogi in varani.

S tem bi po njegovem prepričanju lahko zmanjšali tveganje velikih požarov, popravili škodo, ki jo je dosedanja vpeljava novih vrst prinesla avstralskemu ekosistemu, pa tudi pomagali staroselskemu prebivalstvu.

Znanstvenik bi v Avstraliji naselil slone. Foto: Gopal Vijayaraghavan

Avstralski ekosistem na preizkušnji

Težave, ki bi jih profesor Bowman reševal na ta način izvirajo iz dveh velikih sprememb v avstralskem ekosistemu, ki sta jih povzročila dva vala priseljevanja ljudi – prvi se je zgodil pred 50.000 leti, ko so Avstralijo naselili predniki današnjih Aboriginov, drugi pa pred nekaj to leti, ko so jo kolonizirali evropski priseljenci.

Prvi val kolonizacije je sprožil počasen propad “mega-favne”, ki je nekoč naseljevala Avstralsko naravo – tako so takrat izumrli levi vrečarji, ogromni vombati, pa tudi velike ptice, krokodili, kučarji in želve, ki so bili večji od katerega koli svojega danes živečega sorodnika.

Z evropskimi priseljenci so na celino med ostalim prišli tudi zajci, kamele, podgane in druge invazivne tujerodne vrste. Njihove populacije skušajo že dolga leta nadzorovati na različne načine, a žal neuspešno.

Leta 2009 so populacijo divjih avstralskih kamel ocenili na en milijon. Foto: John ONeil

“Naš ekosistem je izredno neuravnotežen,” je za BBC pojasnil profesor Bowman. “Upravljati skušamo samo majhne delčke problema, zato na tem področju vlada taka zmeda.”

Njegova radikalna rešitev je v osnovi pravzaprav preprosta: če v ekosistem ne moremo ponovno vpeljati izumrlih živali, vpeljimo druge vrste, ki bi zapolnjevale isto ekološko nišo.

Z radikalno idejo bi reševal več težav

V kontroverznem članku se je ukvarjal predvsem z invazivno afriško travo gamba, ki v Queenslandu in Severnem Teritoriju povzroča veliko težav, saj izpodriva domače vrste in povečuje tveganje za požare. V nekaterih krajih so jo skušali zatreti s herbicidi in mehanično, a brez večjega uspeha.

Ker trava v višino zraste do 4 metre, presega pašne kapacitete avstralskih živali. Tako je znastvenik dobil idejo, da bi težave rešili z vpeljavo velikih rastlinojedcev, kot so sloni in nosorogi.

Zaradi invazivne trave se je tveganje za požare povečalo. Foto: Samantha Setterfield, Charles Darwin University

Bowman predlaga, da bi v naravo izpustili steriliziranje in kastrirane slone, opremljene z GPS ovratnicami: “Tako bi vedno vedeli kje so, ne bi pa se mogli razmnoževati.”

Vizija profesorja Bowmana pa ne vključuje le vpeljave novih vrst, ampak tudi obnovitev prvotnih ekoloških vlog avstralskih vrst. Pri tem pravi, da bi morali prenehati z odstreli dingov, ki so jih zahtevali rejci ovac, in živali naseliti na območjih, kjer so jih že iztrebili.

Njegov predlog vsebuje tudi močan socialen vidik, saj Bowman predlaga, da bi aboriginske skupnosti lovile nekatere velike živali, ki bi jih vpeljali, ter prevzele skrb za nadzorovane požige gozdne in travnate pokrajine, da bi tako zmanjšali tveganje za velike požare.

Kontroverzen predlog je dvignil veliko prahu

V državi, ki ima zaradi vpeljave tujerodnih vrst veliko težav, je bil odziv večine strokovne javnost pričakovan: “Če bomo v Avstralijo naselili slone, je najboljše, da razvijemo tehnologijo ta kloniranje sabljezobih tigrov, da bodo lahko ti nadzirali populacijo slonov,“ pravijo nekateri znanstveniki.

Avstralci si ne želijo novih tujerodnih vrst. Foto: Ikiwaner, Wikimedia Cmmons

“Smo v Avstraliji pripravljeni na še en velik eksperiment z okoljem, kot je bila vpeljava lisic in zajcev, in pri tem le upamo, da slonom ne bodo okusna tudi domorodna avstralska drevesa,” se sprašuje profesorica Patricia Werner iz univerze Australian National University (ANU). “V Afriki so naredili nešteto raziskav, ki so pokazale, da območje, iz katerega so izginili sloni, hitro zarastejo drevesa. Jim lahko ukažemo, da jejo samo tujerodno afriško travo?”

Nekateri drugi znanstveniki so radikalni predlog pripravljeni preučiti. Dr. Don Driscoll tako pravi, da je prav, da si Avstralci priznajo, da ima njihovi ekosistemi velike težave: “Zaradi te okoljske katastrofe moramo pretehtati vse možnosti za upravljanje z invazivnimi vrstami in poiskati načine, da zmanjšamo škodo, ki jo povzročajo.” Sam sicer meni, da ideja o vpeljavi slonov ne bi bila sprejeta, a bi o njej vsekakor morali razpravljati.

Profesor Bowman predlaga tudi zaustavitev odstrela dingov. Foto: Henry Whitehead, Wikimedia Commons

In to je tudi osnovna ideja profesorja Bowmana: da vzpodbudi razpravo o težavah z avstralsko biotsko raznovrstnostjo in vzpodbuditi ljudi, da razmišljajo izven tradicionalnih okvirjev: “Če lahko ljudje tehtno razmislijo o mojih predlogih, jih na podlagi tega zavrnejo in mi povejo, kako bi upravljali z invazivno afriško travo, bom zelo zadovoljen; da se mi samo smejijo in rečejo, da je to trapasta ideja, pa zame ni sprejemljivo.”