Sloni skupaj z nekaterimi primati in delfini sodijo med najbolj inteligentne živali. V novi raziskavi se je izkazalo, da imajo tudi sposobnost reševanja problemov s pomočjo vpogleda – tistega „aha!“ trenutka, ko naenkrat ugotovimo, kako rešiti uganko.

Pred tem so znanstveniki to sposobnost opazili le pri nekaterih primatih, vranah in papigah. Vodja raziskave, Preston Fierder je prepričan, da pri slonih te sposobnosti do sedaj nismo opazili zato, ker so bili problemi zastavljeni tako, da bi za njihovo rešitev morali uporabljati svoje rilce.

Če slon v rilcu drži predmet, ne bo mogel zavohati, kje točno se nahaja hrana. Foto: Johm Heaven, Flickr CC

Tudi sam je v živalskem vrtu Smithsonian National Zoological Park sprva preveril, ali bi dve samici in en samec azijskih slonov za to, da pridejo do hrane, ki je niso mogli doseči, uporabili palice: “Z njimi so udarjali po stenah, eden od slonov jo je celo vtaknil v odprtino vrat svoje kletke, kot bi uporabljal odpirač, nikoli pa niso poskušali s pomočjo palice priti do hrane.”

Sloni potrebujejo prost rilec

Takrat je Foerder tudi sam doživel “aha-trenutek” in se zavedel, da sloni ne uporabljajo palic, da bi prišli do hrane, zato, ker morajo palice držati z rilci, ki pa so kljub temu, da lahko z njimi primejo stvari, v bistvu tisti del telesa s katerim vohajo in se hranijo.

Ko od slona zahtevamo, da v rilcu drži palico, da bi tako prišel do hrane, rilec izgubi primarno vohalno funkcijo, ki jo slon potrebuje za to, da hrano poišče. “To je nekako tako, kot da bi mi imeli oči na dlaneh, potem pa nas bi nekdo prosil naj v rokah držimo orodje in poiščemo hrano.“

Tokrat so raziskavo prilagodili tako, da so imeli sloni proste rilce, kar se je izkazalo za odlično potezo! Foto: Preston Foerder / PLoS ONE

Foerder je zato skupaj s kolegi slonom raje ponudil plastično kocko in aluminijast sod, ki so ju sloni lahko premikali. Vse tri so naučili, da lahko na sodu stojijo, ne pa tudi, da ob tem lahko dosežejo hrano; dve samici pa so naučili še premikanja predmetov.

Sedemletni slonji genij

Pri testiranjih se je 7-letni samec Kandula izkazal za slonjega genija. V prvi šestih poskusih se ni trudil priti do hrane, v sedmem pa je kar naenkrat prikotalil kocko pod obešen priboljšek, stopil nanjo in zagrabil nagrado z rilcem.

Oglejte si posnetek Kandula, ko je ugotovil, kako priti do hrane:

Kasneje je kocko skotalil še na drug konec ograde in z njeno pomočjo pomalical cvetove z bližnjega drevesa. Pokazal je tudi, da lahko novo spoznanje posploši na druge predmete – ko ni imel na razpolago kocke, je na enak način uporabil zračnico in veliko žogo.

Pri nekaterih se "žarnica ne prižge" 

Starejšima samicama problema ni uspelo rešiti, čeprav je 33 letna samica, ki je tudi Kandulova mama, v mladosti pogosto premikala predmete in stala na njih, da bi lažje dosegla hrano. Zakaj slonice niso rešile uganke, raziskovalci niso uspeli ugotoviti, predvidevajo pa, da bi bila lahko to posledica starosti, spola ali pa zgolj naključje.

Slonicama ni uspelo priti do priboljškov. Foto: Smithsonian National Zoo

Raziskava je pokazala, da so sloni pri razumevanju vzrokov in posledic ter reševanju problemov primerljivi z ostalimi živalmi, ki imajo velike možgane, kar pa ne preseneča znanstvenikov, ki slone preučujejo v naravi. Ti pogosto opažajo vedenje, ki zahteva sposobnost vpogleda – pa naj gre za uporabljanje vodovodnih pip ali pa enostavno podiranje dreves, na katera sloni nato stopijo, da lažje dosežejo hrano.