Mlade želvice se, ko so še v jajcih, znajo 'dogovoriti', da se bodo izvalile skupaj.

To je ugotovil avstralski znanstvenik s sydneyjske univerze Ricky-John Spencer, ko je preučeval avstralske rečne želve (Emydura macquarii), ki ležejo svoja jajca v jame peščenega rečnega obrežja.

Predvideval je, da bi se mladiči v jajcih, ki ležijo v gnezdu globlje, kjer je hladneje, morali izvaliti kasneje od tistih, ki so v gnezdih pri vrhu, tik pod peščenim površjem, kjer so temperature višje. A se je izkazalo, da se mladiči očitno izvalijo skupaj.

Želvice se še v jajcih dogovorijo, kdaj je primeren čas za izvalitev. Foto: Julianna Brown, Flickr CC

Spencer je opravil poskus, v katerem je uporabil jajca iz enega gnezda. Dve tretjini valilnega obdobja je polovico jajc izpostavil višji, polovico pa nižji temperaturi. V zadnji tretjini valilne dobe je jajca zopet združil in opazil zanimivost: tista, ki so bila prej izpostavljena nižjim temperaturam, so v tem obdobju v razvoju dohitela drugo polovico in tako so se mladiči iz vseh jajc izvalili istočasno.

Komunikacija med jajci bi lahko potekala na kemijski ravni, meni Spencer: "Jajce pravzaprav diha. Vpija kisik in oddaja ogljikov dioksid. Več, kot je v gnezdu dobro razvitih jajc, več bo v gnezdu zaznati tudi ogljikovega dioksida."

Porast ogljikovega dioksida v gnezdu bi lahko pri manj razvitih želvicah v jajcih povzročila, da pospešijo hitrost svoje presnove in razvoja.

Sočasna izvalitev na stotine želvic poveča možnost preživetja vrste. Foto: Perpitus, Wikimedia Commons

Spencer meni, da bi bilo to smiselno glede na razvojni vidik. Ker se želvice izvalijo sočasno, so pri zapuščanju gnezda bolj varne pred plenilci in imajo več možnosti za preživetje. "V nasprotnem primeru bi bili mladiči lahka tarča," še ugotavlja.