Vse več raziskav razkriva, da so tudi živali sposobne kompleksnega mišljenja, ki smo ga še nedavno pripisovali zgolj ljudem. Med živalskimi misleci vsekakor prednjačijo vrane, ki obvladajo tudi vzročno razmišljanje.

Vzročno razmišljanje temelji na razumevanju predvidevanja, da ima neko dejanje vzrok, čeprav ga sami ne vidimo. To kognitivno sposobnost so znanstveniki tradicionalno pripisovali le ljudem, zdaj pa se je v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, pokazalo, da tudi vrane razmišljajo o skritih mehanizmih in povzročiteljih dejanj.

Da je takšno razmišljanje, ki je ključno za človeško razumevanje sveta, prisotno tudi pri živalih, raziskovalcev ne preseneča. „Zdi se popolnoma logično, da vrane in druge živali razlikujejo med tem, da veje premakne veter in premikanjem vej, ko se skozi grmičevje premika druga žival,“ pravi vodja raziskave Alex Taylor.

Foto: Wired

Za raziskovanje vzročnega razmišljanja je izbral vrane, ki naseljujejo Novo Kaledonijo, saj so te znane po domiselni in spretni rabi orodja. Osem vran so namestili v ptičnice, kjer so se naučile bezati hrano iz majhne škatle s pomočjo paličice, nato pa so raziskovalci to početje otežili. Pred škatlo so postavili modro ponjavo, skozi odprtino v ponjavi pa so lahko potisnili palico, s katero so raziskovalci upravljali tudi na daljavo.

Vrane so nato postavili v dve različni situaciji: v situaciji „skritega povzročitelja“ je za ponjavo stopil človek, nekaj trenutkov kasneje je palica nekajkrat dregnila skozi ponjavo, nato je človek zapustil prostor. V scenariju „neznanega povzročitelja“ so palico premikali iz daljave, tako da so ptice videle le drezanje palice.

Pokazalo se je, da je vedenje vran odvisno od tega, ali je pred tem za ponjavo stal človek, ali ne. V primeru, ko je za ponjavo predhodno stal človek, se nanjo niso kaj dosti ozirale, saj so predvidevale, da se palica več ne bo pojavila; v situacijah, ko se je palica premikala, izza ponjave pa za tem ni stopil nihče, pa so bile ptice precej bolj živčne. Pogosto so pogledovale proti ponjavi, saj so očitno predvidevale, da je premikanje palice povzročilo nekaj neznanega in da se lahko palica ponovno pojavi, saj povzročitelj premikanja ni zapustil skrivališča.

Oglejte si posnetek eksperimenta:

„Sprva smo pričakovali, da se bodo ptice v obeh situacijah ustrašile palice, a so bile prestrašene le, ko premikanja niso mogle pripisati skritemu človeku, kar kaže na to, da so razumele, da je premikanje palice povzročil človek,“ je pojasnil Taylor. „Naši rezultati kažejo, da se vrane na situacije, v katerih morajo razmišljati o neznanih povzročiteljih, odzivajo zelo podobno kot ljudje.“

Raziskovalci želijo v prihodnosti eksperiment ponoviti še pri drugih živalskih vrstah, saj bi radi raziskali, kako je potekal evolucijski razvoj te sposobnosti in s tem tudi, kako se je razvijala pri ljudeh.

Znanstveniki vedno znova ugotavljajo, da si sposobnosti, ki jih pripisujemo le ljudem, delimo tudi z drugimi vrstami:

• V čem so krokarji podobni ljudem in primatom

• Šimpanzi so radodarni

• Medvedi uporabljajo orodje

• Tudi slonom se “prižge žarnica”

• Žgečkljive živali se “smejijo”