Kljub temu, da je dolgo veljalo nasprotno, je nova študija pokazala, da so tudi šimpanzi nagnjeni k socialnemu vedenju in altruizmu.

Dosedanje raziskave so šimpanze obravnavale kot precej sebične, kar je pripeljalo do mišljenja, da se je altruizem kot posebnost človeške vrste razvil šele v zadnjih šestih milijonih let, torej po tem ko se je človek razvojno ločil od opic.

Foto: Emory University

Raziskovalca Victoria Horner in Frans de Waal iz Yerksovega centra za raziskave primatov sta prepričana, da v predhodnih študijah šimpanzi niso kazali družabnih nagnjen zaradi prevelike zapletenosti naprav, s katerimi naj bi živali v raziskavi upravljale, pa tudi zaradi prevelike razdalje med osebki, ki so jih preučevali.

„Vedno sem bil skeptičen do preteklih raziskav in njihovih negativnih ugotovitev glede družabnosti šimpanzov, iz katerih so raziskovalci sklepali preveč,“ je pojasnil de Waal. V svoji raziskavi so test poenostavili tako, da so sedmim odraslim samicam ponudili izbiro med dvema podobnima dejanjema.

Nesebičnost ni le človeška lastnost

Samice so v parih namestili v ločene kletke, ki so omogočale, da se udeleženki testiranja vidita. Eni iz para so nato ponudili izbiro različno obarvanih žetonov.

Foto: thebuffafamily / Flickr CC

Za žetone ene barve je lahko dobila priboljške le zase, kar kaže na sebično vedenje; za žetone druge barve sta bili s priboljški nagrajeni obe, kar zaznamuje družabno vedenje.

Vseh sedem samic je pokazalo veliko nagnjenost k družabnemu dejanju. „Zadovoljni smo bili, ko smo videli, da se ena za drugo odločajo za možnost, s katero sta hrano dobili obe,“ pravi dr. Hornerjeva.

Šimpanzi nagrajujejo potrpežljivost

Raziskovalki je zanimivo tudi dejstvo, da so se šimpanzi, ki so izbirali nagrado, na pretirano vztrajnost partnerjev odzvali negativno. 

Večina šimpanzov se je namreč za altruistično dejanje odločila manj pogosto, če so bili njihovi partnerji nemirni, jih glasno prosili ali pa so nanje pljuvali vodo: „Za partnerje je bilo veliko boljše, če so ostali mirni in občasno opozarjali na svojo prisotnost.“

Šimpanzi si v naravi med seboj pogosto pomagajo in kažejo različne oblike empatije, kot na primer miritev razburjenih sopotnikov, zato v prihodnosti avtorji raziskave nameravajo ugotoviti, ali je radodarnost pri šimpanzih povezana z družabno interakcijo v skupini, na primer z pričakovanjem enakega ravnanja ali socialno podporo.