Primatom, nekaterim pticam, delfinom, slonom, vidram in hobotnicam so se v uporabi orodja pridružili še medvedi!

Ko pri medvedih nastopi čas menjave dlake, se pogosto drgnejo ob drevesa ali skale, da si tako lajšajo srbenje kože.

Živali, ki so po naravi samotarske, nima kdo popraskati, zato se morajo znajti po svoje:

Kot kaže gredo nekateri od njih pri tem še korak dlje, saj je biolog dr. Volker Deecke uspel opazovati in poslikati medveda, ki si je privoščil pravi “piling obraza” s kamnom, ki ga je pobral z morskih tal.

Gre za šele peto dokumentirano uporabo orodja pri živalih zunaj skupine primatov, uporaba kamna, ki ga je medved posebej izbral za praskanje, pa vsekakor kaže na visoko raven inteligence medveda.

Ko šapa ni več dovolj, medvedi posežejo po skrivnem orožju. Foto: Tambako the Jaguar, Flickr CC

Medved je iskal prav poseben kamen

Dr. Deecke sicer preučuje kite, takrat pa je na obali nacionalnega parka Glacier Bay na Aljaski opazoval dva rjava medveda, ki sta se prehranjevala s truplom poginulega kita. Naenkrat je se je eden od medvedov potopil v vodo in na morskem dnu nekaj iskal.

Nekaj trenutkov kasneje je medved stegnil taco in pograbil kamen, ki je bil pokrit z raki vitičnjaki – ti svoje telo, obdano z apnenčastimi ploščicami trdno pritrdijo na podlago, takšna groba površina pa je bila očitno ravno to, kar je medved potreboval, saj si je pričel s kamnom drgniti obraz in vrat.

Foto: V. Deecke

Medved je kot kaže načrtno iskal kamen, pokrit z rakci, kar mu je olajšalo praskanje. Čez nekaj časa je medved izpustil kamen, malo pohajkoval naokoli in ponovno poiskal še en podoben kamen. To vedenje je tisti dan medved pokazal trikrat, pri tem pa je za praskanje po obrazu uporabil tri različne kamne, ki so bili pokriti z raki vitičnjaki.

Dr. Deecke je v svojem članku, objavljenem v znansveni reviji Animal Cognition, zapisal tudi, da je medved pred praskanjem kamen preprijemal s šapama, da je našel optimalno pozicijo za najboljše praskanje – takšno uporabo orodja so v živalskem svetu so sedaj opazili le pri primatih.

Foto: Patrickmoody, Flickr CC

Uporaba orodja ni pogojena z družabnostjo

Rjavi medvedi so večinoma samotarji; tudi zato znanstveniki takšnega vedenja od njih niso pričakovali – na splošno namreč velja, da na velikost možganov in kognitivne sposobnosti živali vpliva to, ali živijo v tesno povezanih socialnih skupinah, kar pa rjavi medvedi postavljajo pod vprašaj.

“Te živali imajo relativno velike možgane v primerjavi z velikostjo njihovega telesa. Njihovi možgani so večji od možganov ostalih plenilcev ter veliko večji od možganov drugih, bolj 'družabnih' plenilcev, kot so na primer levi,” je za BBC pojasnil dr. Deecke.

Biolog je zaključil, da bi morali vedenje medvedov preučevati še bolj podrobno, saj so očitno sposobni veliko več, kot domnevajo znanstveniki.