Slovenski volk Slavc, ki je označen s telemetrijsko ovratnico, se je decembra ločil od rodnega tropa in jo v iskanju lastnega teritorija mahnil proti severu, kjer pa bo le težko našel partnerico.

Slavca so s telemetrijsko ovratnico raziskovalci projekta SloWolf označili julija lani, ko je bil star približno dve leti. Pri tej starosti volkovi navadno zapustijo rodni trop in poiščejo lasten teritorij – Slavc se je na takšno pot podal 19. decembra, pri tem pa je prepotoval več kot 180 kilometrov zračne razdalje od svojega tropa.

Slavca raziskovalci spremljajo od julija. Foto: Hubert Potočnik, SloWolf

Po zadnjih podatkih na spletni strani projekta SloWolf, kjer spremljajo njegovo gibanje, se Slavc nahaja v bližini meje z avstrijsko zvezno deželo Salzburg, nedaleč od kraja Murau. V sosednji Avstriji sicer ni stalno prisotnih volčjih tropov, zato so njegove možnosti, da si tam najde svojo partnerico in ustanovi lasten trop, precej majhne.

“Po podatkih avstrijskih raziskovalcev in pristojnih služb se v Avstriji v zadnjih letih pojavljajo posamezni volkovi, ki prihajajo iz sosednjih območij Italije, Karpatov in Dinaridov, vendar je čas njihovega zadrževanja običajno vezan na posamezno letno sezono oziroma kratek čas,” je pojasnil koordinator akcije spremljanja populacije volkov, Hubert Potočnik.

Foto: Hubert Potočnik / SloWolf

Da bi se Slavc ustalil na območju naše severne sosede, se bi morala v istem času na istem območju pojaviti samica, pravi Potočnik in dodaja, da bi njuno druženje moralo postati “trajno” in vezano na določeno območje, ki bi postalo njun teritorij: “Eden izmed pogojev za to bi bila tudi uspešna reprodukcija in kasnejša vzreja mladičev. Najpomembnejši dejavnik pa je vsekakor sprejemanje volkov s strani javnosti, zlasti nekaterih interesnih skupin - rejcev drobnice in lovcev.”

V Avstriji namreč ljudje niso več vajeni življenja z volkovi, kar po besedah biologa tako kot drugje še posebej velja za rejce domačih živali in lovce.

Edinstven vpogled v osamosvajanje mladih volkov

Kje se bo Slavc ustalil strokovnjaki, ki preučujejo volkove, še ne morejo napovedati, saj dejavnikov, ki vplivajo na takšne selitve še ne poznajo dovolj dobro – tudi zato je spremljanje gibanja mladega volka pri osamosvajanju za biologe še toliko bolj pomembno, zbrani podatki pa bodo izjemno dragoceni za boljše razumevanje širjenja populacij volka v tako spremenjenem in z ovirami prepredenem prostoru kot je evropski prostor.

Foto: SloWolf

“Upamo, da bomo čez čas v celotnem evropskem prostoru pridobili dovolj tovrstnih podatkov, da bomo prepoznali, kateri dejavniki v prostoru so pomembni pri širjenju in poseljevanju "še praznega" prostora, hkrati pa takšni volkovi predstavljajo neke vrste ambasadorje, ki na območjih kjer volkov že dlje časi ni več med ljudmi ponovno obudijo razmišljanja o njihovem pomenu za naravo,” še pravi biolog.

V Sloveniji bi škode lahko bile manjše

Odnos javnosti do volkov je odvisen tudi od tega, kakšne izkušnje imajo ljudje z njimi. Pri nas so lovci in širša javnost so volkovom sicer naklonjeni, najbolj odklonilen odnos do njih pa imajo rejci drobnice.

Foto: I. K. / SlowolfPri tem največji konflikt med rejci in volkovi predstavlja škoda na drobnici, vendar strokovnjaki projekta SloWolf opozarjajo, da bi lahko bila ta znatno manjša, če bi rejci poskrbeli za ustrezne varovalne ukrepe.

Pred kratkim so na tiskovni konferenci predstavniki projekta SloWolf opozorili, da se večina škodnih primerov v Sloveniji pojavlja pri le nekaj upravičencih - v letu 2009 je bilo kar 42 % škodnih primerov ocenjenih pri le pri sedmih rejcih.

„V projektu izvajamo primere dobre prakse, kjer smo zainteresiranim rejcem, ki so v preteklosti imeli škode od volka, donirali visoke elektromreže ter pastirske pse. Na pašnikih, kjer so rejci v skladu s priporočili uporabljali donirane elektromreže in ovce vsako noč zapirali ter skrbeli, da je v ograji ves čas vsaj 5.000 voltov napetosti, do škod ni prihajalo,“ so pojasnili predstavniki SloWolfa in dodali, da lahko le s tovrstnim preprečevanjem škod zagotovimo tako naravovarstvene interese kot tudi interese kmetijstva in ohranjanja kulturne krajine.