Še dobrih petdeset let nazaj je bil pri nas volk na robu izumrtja. Danes spada med zavarovane vrste, na območju Dinarskega gorstva, Primorske in Alp pa živi 50 do 80 volkov, ki tvorijo osem do deset volčjih tropov.

Trop sestavljajo vodilna samec in samica ter njuni potomci iz različnih generacij. V tropu s razmnožuje le vodilni par, ki ima v leglu povprečno šest mladičev, njihova umrljivost pa je precej visoka, saj jih preživi le tretjina.

Foto: Miha Krofel / SloWolf

Vrsto je na rob preživetja pregnal predvsem negativen odnos ljudi do volkov, saj so jih v preteklosti zaradi povzročanja škode množično odstreljevali. Danes ga ogroža izguba življenjskega prostora zaradi poseganja v njegov habitat ter na nekaterih področjih tudi pomanjkanje plena.

Foto: Miha Krofel / SloWolf

Preživetje vrste je odvisno od odnosa javnosti do volka

„Grožnjo mu predstavljajo tudi predsodki in strah ljudi, ki so ponavadi posledica slabega poznavanja vrste, kateremu pogosto sledi odklonilen odnos do njega. Zdrav volk človeku ni nevaren, saj se ga boji in se mu izogiba,“ je pojasnila Urša Marinko, ki v okviru projekta SloWolf raziskuje odnos javnosti do volka. Lovci in širša javnost so volkovom sicer naklonjeni, najbolj odklonilen odnos do njih pa imajo rejci drobnice.

Vsekakor slovenska javnost ni dovolj izobražena o njegovi vlogi v ekosistemu, kjer je njegova prisotnost izredno pomembna. Volk spada med t. i. „krovne vrste“ ekosistema, ki pomembno vplivajo na preživetje ostalih živalskih vrst v njegovem naravnem okolju. S plenjenjem vzdržuje ravnovesje v populacijah velikih rastlinojedcev, vpliva pa tudi na manjše plenilce ter zagotavlja hrano za mrhovinarje.

Bi radi tulili z volkovi?

Glavni namen projekta SloWolf je zagotoviti dolgoročni obstoj populacije volka v Sloveniji, njegovega naravnega okolja ter plena; in omogočiti soobstoj človeka in volka.

Od začetka lanskega leta so s telemetrijskimi ovratnicami opremili tri volkove: prvega tako označenega volka Brina, ki so ga začeli spremljati lani, so žal ustrelili v okviru izrednega odstrela, še vedno pa spremljajo gibanje volkov Vojka in Slavca.

Foto: Miha Krofel / SloWolf

Projektu SloWolf se lahko kot prostovoljci pri zimskem sledenju volkov pridružite tudi vi. S pomočjo iskanja sledi v snegu strokovnjaki skupaj s prostovoljci ugotavljajo število volkov v posameznem tropu, hkrati pa pridobivajo tudi vzorce dlake, iztrebkov, urina in sline za genetske raziskave.