Pri nas je bil odstrel do sedaj eden od glavnih ukrepov za zmanjševanje škode, ki jo volkovi povzročajo s plenjenjem drobnice. Nova raziskava, ki je nastala v okviru projekta SloWolf, potrjuje da so takšni ukrepi povsem neučinkoviti.

Foto: Miha Krofel / SloWolfV znanstvenem članku z naslovom “Učinkovitost odstrela volkov (Canis lupus) kot ukrepa za zmanjševanje škode na domačih živalih” so raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije analizirali, ali je zakoniti odstrel 51 volkov v zadnjih 10 letih vplival na število povzročenih škod in ugotovili, da odstrel volkov ne vpliva na število škodnih primerov.

Škode so včasih kljub odstrelu povečajo

Še več, po največjem odstrelu volkov leta 2006 se škode niso zmanjšale, ampak celo narasle, medtem ko so se škode po letu 2008, ko odstrela volkov ni bilo, nekoliko zmanjšale.

Razlog za to raziskovalci vidijo v zakonitostih socialnega sistem volkov. Volkovi brez človekovega poseganja namreč zaradi teritorialnega vedenja preprečujejo prisotnost tujih volkov na svojem teritoriju in tako lokalno sami uravnavajo svojo številčnost.

“V primeru odstrela dominantnega osebka trop pogosto razpade in mlajši člani tropa oziroma drugi volkovi nadomestijo odstreljene živali. Ti volkovi so pri lovu običajno manj izkušeni in zato pogosteje plenijo lažje ulovljive, slabo oziroma nezaščitene domače živali. Zato se, v nasprotju s pričakovanjem, škode po odstrelu včasih se povečajo,” pravijo avtorji raziskave.

Drobnica bi morala biti boljše varovana

Pomembna ugotovitev raziskave je tudi, da na obseg škod pomembneje kot odstrel vplivajo drugi dejavniki, kot so varovanje živine, število drobnice v življenjskem okolju volkov, prostorska razširjenost populacije volka, včasih pa tudi načrtne zlorabe odškodninskega sistema nekaterih posameznih rejcev drobnice.

Foto: I. K. / SloWolf“Odstrel volkov dejansko postane učinkovit šele, ko na večjem območju iztrebimo vse trope volkov, kar pa danes iz etičnih in zakonodajnih razlogov ni sprejemljivo,” še pravijo raziskovalci in dodajajo da bi se lahko vsaj delna učinkovitost odstrela zaradi sprememb v vedenju volkov morda lahko zagotovila z odstrelom na samih pašnikih, vendar pa je takšen odstrel le redko izvedljiv.

Stroka zato priporoča, da se za zmanjševanje škode več pozornosti nameni ukrepom, ki so se pri
preprečevanju škod že izkazali za zelo učinkovite, kot so boljše varovanje drobnice ali prehod na manj konfliktno rabo prostora.

„V manjšem obsegu je lahko smiseln za zmanjševanje nezakonitega odstrela, povečevanja tolerance nekaterih skupin ljudi do volkov in odstranjevanje konfliktnih živali, če se te pojavijo, na primer s steklino obolelih živali in križancev s psi,“ so zaključili avtorji članka.

Celoten članek lahko preberete v zadnji številki slovenske znanstvene revije Zbornik gozdarstva in lesarstva.

V teh dneh padel prvi letošnji volk

11. oktobra zvečer je bil odstreljen prvi od 12 volkov, kolikor so jih na Ministrstvu za okolje in prostor odredili za odstrel v lovni sezoni 2011-2012. Gre za letošnjega mladiča, 22 kilogramov težkega samca iz tropa Slavnik.

Foto: Rok Černe / SloWolf

Temu tropu pripada tudi s telemetrično ovratnico opremljeni volk Slavc.