Sloni človeštvo kot delovne živali spremljajo že več tisoč let. Nekoč so bili ponos azijskih vojsk, danes pa se še vedno uporabljajo kot delovna sila, kar nekaj pa jih v ujetništvu životari za zabavo ljudi.

Najstarejši zapisi kažejo na to, da so prve slone udomačili v dolini reke Ind, kjer so jih uporabljali kot delovno silo in kot bojne slone. Pri tem so vojske uporabljale predvsem samce, medtem ko so v “industriji” delala predvsem lažje vodljive samice.

Vojni sloni so bili ponos kmerskih cesarjev. Foto: Manfred Werner

Tradicionalno se sloni v Aziji še vedno uporabljajo v gozdarstvu, tudi za izkoreninjanje dreves in premikanje hlodov – tako udomačeni sloni pravzaprav pomagajo k uničenju naravnega okolja njihovih divjih sorodnikov.

Na nekaterih območjih je zaradi degradacije okolja takšno upravljanje z gozdovi že prepovedano, zato se vse več vodnikov slonov usmerja v turizem.

“Udomačevanje” ali mučenje?

Na Tajskem in v manjši meri tudi v Indiji in Mjanmaru slone še vedno udomačujejo s kruto metodo, s katero živalim „zlomijo duha“ in jih tako podredijo vodnikom. Pri tem mladega slona (navadno gre za mladiče, stare do štiri leta) vklenejo v majhno kletko, v kateri se žival ne more premikati. Da bi ga zlomili, slona stradajo in ga pretepajo, dokler se ni pripravljen podrediti ljudem.

Oglejte si posnetek „udomačevanja“ slona organizacije PETA:

Na ta način že stoletja „krotijo“ slone, metoda pa je še vedno široko sprejeta kot edini zanesljiv način za udomačevanje divjih slonov – aktivisti za pravice živali zato turiste, ki se odpravljajo na Tajsko opozarjajo, naj se ne udeležijo predstav, v katerih nastopajo sloni ter slonjih trekingov.

Je življenje v živalskih vrtovih in cirkusih kaj boljše?

V državah zahodnega sveta se s sloni najpogosteje srečamo v živalskih vrtovih, v katerih živi približno 1200 slonov.

Kljub temu, da se veliko živalskih vrtov trudi svojim živalim nuditi visoke standarde oskrbe, ki vključujejo primero veliko in urejeno ogrado, prehrano in veterinarsko oskrbo živali, je povprečna življenjska doba slonovo v ujetništvu precej krajša od življenjske dobe slonov, ki živijo na zaščitenih območjih v Afriki in Aziji.

Slonica na fotografiji je sodelovala v raziskavi kognitivnih sposobnosti slonov. Foto: Smithsonian National Zoo

Za usmerjanje in rokovanje s sloni na zahodu od 70. let prejšnjega stoletja v živalskih vrtovih večinoma uporabljajo metode pozitivne motivacije, pri kateri želeno vedenje vzpodbujajo z nagrado in ne z kaznijo.

Blišč luči pogosto skriva temne podobe treninga živali. Foto: Jose Torres

Veliko slabše se še vedno piše slonom v cirkusih, kjer so zaradi svoje inteligence in s tem povezane sposobnosti učenja še vedno del cirkuških točk. „Učenje“ cirkuških vrlin žal v mnogih primerih temelji na „tradicionalnih“ metodah krotenja slonov.

Cirkuško okolje je za slone povsem nenaravno, večinoma so zaprti premajhnih prostorih ali priklenjeni. Na to, da so nekateri sloni v ujetništvu pod hudim stresom, kaže tudi vedenje, ki se pri slonih v naravi ne pojavlja in je značilno za živali v ujetništvu – ponavljajoče se ritmično zibanje.

Stres in neprimerno okolje lahko takšno vedenje stopnjuje tudi v agresivnost – v preteklosti so se že dogajali tudi napadi slonov na vodnike, ki so se končali tragično.