Ko v pogovoru beseda nanese na eksotične živali, marsikdo najprej pomisli na ta nenavadna bitja, ki poseljujejo skoraj ves naš planet. Kače že zelo dolgo burijo človeško domišljijo – medtem ko so jih nekatera ljudstva častila, so za druge predstavljale simbol zla.

Kača je ima vlogo zla v zgodbi o Adamu in Evi, večkrat jih omenjajo v grški mitologiji, njihove slike pa najdemo tudi v egipčanskih grobnicah. V Antiki so verjeli, da bog Asklepij bolezni in poškodbe zdravi s pomočjo kače, zato se je do danes kača, ovita okoli palice, ohranila kot simbol zdravnikov in veterinarjev.

Kače so v antiki veljale za pomočnice boga zdravilstva. Foto: Wikimedia Commons

Na razstavah, ki jih pripravimo z Bioexom, se večkrat zgodi, da doživimo tudi kakšno hudo reakcijo, pravo fobijo, ko neka oseba zagleda kačo v roki ali terariju. Včasih je reakcija tako burna, da oseba celo pade v jok.

Zelo mi je hudo, da nekdo do tako čudovitih živali čuti tako hud strah. Priznam, da se sama bojim strupenih kač, obenem pa jih občudujem v njihovi lepoti. Ne razumem pa ljudi, ki kače pobijajo tako na splošno, ne glede na to ali so strupene ali ne.

Fobije pred kačami so pogoste, a se jih da preseči. Foto: Aleš Abram

Tudi one si zaslužijo svoj prostor pod soncem, tudi one so del življenjskega kroga in prehranjevalnih verig. Želim, da bi vsi taki ljudje odpravili svoje strahove in občutili srečo, ki jo prinaša nežno božanje kačje gladke luskaste kože.

Preženimo strah in predsodke z znanjem!  

Kače so plazilci, ki jih uvrščamo v podred luskarjev (Squamata), sorodne so kuščarjem, krokodilom in želvam. Trenutno je znanih okrog 3.150 vrst kač, ki jih združujemo v 456 rodov.

Njihova posebnost je oblika telesa, ki je prilagojeno plazenju skozi luknje. Je podolgovato in vitko (»kačasto«) ter brez okončin. Podobno kot drugi luskarji so kače hladnokrvne, njihovo telo preraščajo rožene luske, od breznogih kuščarjev pa se razlikujejo po tem, da nimajo vek na očeh ter zunanjega ušesa.

Kačje telo lahko sestavlja tudi več kot 400 vretenc. Foto: Nika Fon Leben

Telo kač sestavlja 200 do 400 ali celo več vretenc, njihova posebnost pa je tudi to, da imajo samo eno delujoče pljučno krilo. Parni organi se v telesu razporedijo eden za drugim in ne vzporedno. Pri nekaterih vrstah so ostanki zadnjih okončin vidni kot trni na vsaki strani kloake.

Vrhnja plast njihove kože ne raste skupaj z njihovim telesom, zato kače občasno odvržejo kožo – se levijo. Različne vrste kač dosežejo različne velikosti – tako na primer barbadoške nitne kače ne presežejo dolžine 10 centimetrov, medtem ko pitoni in anakonde v povprečju dosežejo velikost 7,6 metra v dolžino.

Kače se občasno levijo, saj njihova koža ne raste skupaj s telesom. Foto: Klemen Razinger

Večina vrst kač ni strupenih

Kače so izključno mesojede živali, ki pogoltnejo cel plen. To jim omogočajo izredno gibljive čeljusti, zaradi katerih se lahko kače hranijo s plenom, ki je precej večji od njihove glave.

Prehranjujejo se z majhnimi živalmi, kot so kuščarice, druge kače, mali sesalci, ptiči in njihovimi jajci, ribami, polži ali žuželkami. Večina kač ni strupenih in ubijejo plen tako, da ga pogoltnejo ali zadušijo s stiskanjem.

Strupenih kač je približno 725 vrst po vsem svetu, od tega jih ima 250 tako močan strup, da lahko ubijejo človeka z enim ugrizom.

Strupnike imajo le nekatere vrste kač. Foto: changehali, Flickr CC

Strup je mešanica različnih toksinov, ki ga izločajo modificirane žleze slinavke. Odpirajo se skozi temu prilagojene zobe - strupnike, ki imajo lahko samo žleb za stekanje ali pri naprednejših vrstah kanal skozi zob. Strup je namenjen ubijanju žrtev in ne kot samoobramba.

Vse naše kače so zaščitene

V Sloveniji živi 11 vrst kač. Strupene so le modras, gad in laški gad. Vse slovenske kače spadajo na listo ogroženih prostoživečih vrst in so zato podvržene strogi zakonodaji s področja varovanja ogroženih živalskih vrst. Ne smemo jih pobirati iz narave in zadrževati v ujetništvu!

Modrasov in ostalih slovenskih kač ne smemo odvzeti iz narave. Foto: Davor Kralj

Zanimivosti iz kačjega sveta

Največja živeča kača v živalskem vrtu je bil mrežasti piton z imenom Colossus. Živel je v Pittsburškem živalskem vrtu v Pensilvaniji. Zrasel je do 8.69 m. Njegov obseg je bil 69 cm in težak je bil 145 kg.

Sicer so najdebelejše kače anakonde. Največja, ki so jo našli, je merila kar 111 centimetrov v obsegu.

Anakonde veljajo za najdebelejše kače na svet. Foto: Cristóbal Alvarado Minic, flickr CC

Kadar se nekatere vrste kač, kot je na primer naša kobranka, čutijo ogrožene, hlinijo smrt. Obrnejo se na hrbet, odprejo usta in pokažejo jezik. Prav tako skozi analne žleze spustijo smrdeč izloček. Take jih nihče več noče pojesti.

Mnogi ljubitelji so prepričani, da so kobre precej pametnejše in se hitreje učijo kot ostale kače. Hitro pokažejo razliko v odnosu med trenerjem in tujci.

So kobre res pametnejše od ostalih kač? Foto: Russ Bowling, Flickr CC

Mame pitonke ovijejo telo okoli jajc, ki so jih izlegle in jih grejejo z mišičnimi tresljaji. Tako jajca ostanejo topla do izleganja.