Tudi eksotične živali občasno zaradi zdravstvenih težav potrebujejo pomoč veterinarja. Katere so najpogostejše bolezni eksotičnih živali in kje nam lahko pomagajo, ko takšne žverce zbolijo?

Področje veterinarskega varstva eksotičnih živali je pri nas še precej v razvoju. V Slovenijo prihajajo nove in nove vrste eksotičnih živali, zato je veterinarjem zelo težko slediti razvoju na terarističnem področju.

V Sloveniji je žal zelo malo specializiranih ambulant, ki bi imele ustrezno znanje za učinkovito pomoč eksotičnim živalim. V pogovoru s študenti veterine sem zasledila njihovo željo, da bi bilo na predmetniku več predmetov z vsebino veterinarskega varstva eksotičnih živali, a žal so spremembe na tem področju zelo počasne.

Pri nas ni veliko veterinarjev, ki bi bili specializirani za oskrbo eksotičnih živali. Na fotografiji je poškodovan madagaskarski udav. Foto: Nika Fon Leben

Kakšne so najpogostejše zdravstvene težave, ki pestijo eksotične živali?

Kakor so te živali lahko zelo različne, tako se lahko razlikujejo tudi njihove težave, pa tudi njihovo zdravljenje. Tako moramo na primer dvoživke zdraviti drugače kot plazilce, kar še najboljše poznajo veterinarji, ki se dnevno ukvarjajo s to tematiko, jaz pa se bom omejila na tiste izkušnje, ki sem si jih pridobila v letih oskrbe mojih eksotičnih živali.

Najpogostejše težave plazilcev, kot so na primer kače, so zajedavci - pršice, težave z levitvijo, opekline ob grelnem telesu ter poškodbe zaradi ugriza miške ali drugih živali.

Pri eksotičnih živalih so pogoste tudi poškodbe zaradi ugriza ali prask drugih živali. Foto: Nika Fon Leben

Pršice, ki se pojavijo na koži so neprijeten dodatek v terariju, poleg tega pa lahko prenašajo kar hude bolezni. Bolezni so lahko bakterijskega ali virusnega izvora, pri čemer so v boju proti bakterijam bolj ali manj učinkoviti antibiotiki, proti virusnim boleznim pa žal učinkovitih zdravil ni.

Recept za preprečitev oziroma odpravljanje pršic je ustrezna higiena v terariju in različna pršila, ki so lahko naravna ali kemični pripravki – insekticidi, ki jih dobimo v prosti prodaji. Včasih ta preprosto niso dovolj učinkovita in je treba uporabiti močnejše insekticide oziroma akaricide. Pri tem pa obstaja nevarnost, da bodo prizadeli tudi plazilca, zato svetujem, da jih uporabite skrajno previdno.

Nekatere eksotične živali morajo veterinarji mikročipirati.

Pri plazilcih ne obstajajo posebna cepljenja, včasih pa priporočajo, da se pregleda njihovo blato na prisotnost zajedavcev. V določenih primerih je treba eksotično žival mikročipirati.

Spet čisto drugo poglavje so ptičji pajki, ki imajo na srečo zelo malo zdravstvenih težav. Pri njih se običajno pojavijo težave pri levitvi, pršice ali kake spremembe na koži. Zaradi teh zdravstvenih težav lahko živali žal pogine v kratkem času in sploh ne pride do veterinarja. Kolegi specializirani za ptičje pajke se običajno ob vprašanju, če poznajo kakega veterinarja, ki se spozna nanje, le nasmejijo.

Kako lahko vemo, da je z živaljo nekaj narobe?  

Za določanje zdravstvenega stanja živali morate opazovati njeno vedenje, če je drugačno kot ponavadi.

Znak bolezni je lahko tudi da se kača premakne iz toplejšega v hladnejši del terarija, postane zelo mirna, mogoče se pojavi kak izcedek iz nosnic ali ust, spremembe na koži, nenavadna agresivnost ali aktivnost v tistem delu dneva ko ponavadi počiva ali pa tudi neješčnost.

V teh primerih svetujem obisk veterinarja, ki bo žival pregledal, mogoče opravil še kakšne dodatne teste ter predpisal ustrezno zdravljenje.

Za tiste, ki prebivajo v osrednji Sloveniji je zagotovo najboljša izbira Ambulante za ptice, male sesalce in plazilce na Veterinarski Fakulteti.

Rentgen želve. Foto: Mads Boedker, Flickr CC

Lastniki eksotičnih živali so mi v pogovoru omenili tudi, da svoje živali zdravijo v ambulanti dr. Goloba iz Mute, Ambulanti za male živali Lara iz Izole in ambulanti Buba Grosuplje, s katerimi pa žal sama nimam izkušenj.

Še vedno pa je najboljše, da svojim eksotičnim ljubljenčkom zagotovimo pravilne pogoje v njihovem življenjskem prostoru, ter zamenjamo podlago takrat ko postane umazana. Pomembna je tudi prezračenost prostora in izpostavljenost stresu, kot pri vseh živalih pa je najbolj pomembna preventiva.

Karantena naj bo obvezna!

Po nakupu nove živali moramo še posebej paziti na prostorsko ločenost od ostalih naših živali, prav tako priporočam razkuževanje rok med rokovanjem z različnimi živalmi. Vsaka sprememba okolja je stresna, včasih te živali prepotujejo tudi 1000 km da pridejo do novega lastnika, zato je verjetnost, da zbolijo, nekoliko večja.

Pri plazilcih priporočam, da traja karantena vsaj tri tedne, pri žabah vsaj dva tedna, pri dihurjih pa do takrat, ko je novi prišlek pregledan in cepljen.

Nekatere poškodbe lahko pozdravite tudi sami, vendar se o tem posvetujte z veterinarjem. Na fotografiji je primer zdravljenja rane z medom. Foto: Nika Fon Leben

Upam, da bo v bodoče še več ambulant z zaposlenimi veterinarji, ki bodo imeli znanje tudi na tem področju. Vsekakor pa vsem želim, da bi veterinarja obiskali čim manjkrat, da bi vaše živali bile zdrave in nepoškodovane.

Hudo je, ko vidiš neko žival trpeti, še huje, ko se je treba od nje posloviti. A kot nas prihod mladičev razveseli in pogin živali užalosti, je vendar vse to krog življenja, v katerem smo ujeti vsi.

Nika Fon Leben je biologinja in predsednica društva Bioexo, ki ta konec tedna (15. in 16. oktobra) prireja že tradicionalno razstavo eksotičnih živali na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, na kateri boste lahko izvedeli še več o eksotičnih živalih. Karto za obisk razstave pa lahko v tem tednu zadanete tudi v nagradni igri na naši Facebook strani!