Poslanci državnega zbora so z 71 glasovi za in le tremi proti sprejeli predlog spremembe Zakona o zaščiti živali, ki med ostalim prepoveduje cirkuse, v katerih nastopajo živali prostoživečih vrst ter lov in rejo živali izključno za krzno.

Slovenija je tako dobila eno najbolj naprednih zakonodaj s področja varstva živali, saj je s spremembo zakona poleg prepovedi cirkusov z živalmi in rejo živali za krzno prepovedan tudi obredni zakol živali brez omamljanja. Klanje brez omamljanja je tako dovoljeno le še za perutnino, kunce in zajce izven klavnice za zasebno, domačo uporabo.

Slovenija se pridružuje skupini držav, v kateri takšni cirkusi več niso dobrodošli. Foto: John Nyberg

Spremembe zakona prinašajo tudi strožje ukrepe pri laboratorijskih poskusih na živalih, saj bo v skladu z evropsko zakonodajo potrebno za vsak takšen poskus pridobiti soglasje posebne etične komisije za poskuse na živalih.

Kaj zakon prinaša za lastnike hišnih živali?

Največ sprememb se za lastnike živali obeta pri vpisu psov v register. Vanj se bo namreč za pse, skotene po 1. 1. 2015 vpisoval tudi njihov izvor, se pravi podatki o materi, ali zavetišču, iz katerega je pes posvojen; kot lastnik psa pa se bo lahko v register vpisala le polnoletna oseba.

Velik premik naprej na področju varstva živali prinašajo tudi spremembe in dopolnitve 15. člena zakona, ki opredeljuje prepovedana ravnanja. Med njimi je po novem zapisano tudi spolno občevanje med človekom in živaljo; tek živali, privezane na motorno prometno sredstvo; spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali; in – kar je najpomembnejše – prepoved dejavnosti prodaje psov, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti. S tem kot ena redkih evropskih držav prepovedujemo preprodajo psov, ki najpogosteje izvirajo iz t.i. "pasjih farm", v katerih živali živijo v grozljivih razmerah.

Živali iz pasjih farm živijo v grozljivih razmerah. Foto: PETA

Na seznam prepovedanih posegov so dodali odstranjevanje analnih mešičkov belim dihurjem, odstranjevanje krempljev mačkam in odstranjevanje glasilk živalim, krajšanje uhljev živalim, razen ko gre za označevanje prostoživečih mačk; ter krajšanje repov psov, če ne gre za poseg, ki bi bil v korist živali – dosedanja zakonodaja je namreč dovoljevala krajšanje repov pasemskih psov, če je bilo to v skladu s standardom pasme in če psi niso bili starejši od 5 dni.

Zakon uvaja tudi novo kategorijo t. i. „neobvladljivega psa“ - psa, pri katerem ugriza še niso zabeležili, vendar zaradi napadalnosti in neobvladljivosti ogroža okolico. Za takšnega psa lahko uradni veterinar na podlagi prijave lastnika psa odredi evtanazijo.

Da bo zakon dokončno sprejet, mora iti še v obravnavo v Državni svet, ki ima sicer pravico veta in lahko zakon zavrne, v primeru potrditve pa bo pričel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu.

Celotno besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali lahko preberete na spletni strani Državnega zbora RS.

Več o problematiki, ki jo ureja Zakon o zaščiti živali:

• Življenje na „pasji farmi“ pušča dolgotrajne posledice

• Sloni v ujetništvu

• Psi z daljšim repom se lažje sporazumevajo

• Krzno ni “eko”