Koliko časa domača mačka porabi za lov? Kako daleč od doma se poda? Kaj se zgodi, ko sreča svoje prostoživeče sorodnike? Vse to je zanimalo raziskovalce, ki so dve leti opazovali življenje 42 mačk v ameriški zvezni državi Illinois.

S telemetrijskimi ovratnicami so sledili gibanju tako lastniških kot tudi prostoživečih mačk, ki so si delile teritorij, velik več kot 2500 hektarjev. Ugotovili so, da imajo prostoživeče mačke veliko večje teritorije kot njihove lastniške sorodnice, ki se raje držijo domače okolice. Povprečno območje gibanja domače mačke je bilo manjše od dveh hektarjev, medtem ko je raziskovalce presenetil nelastniški maček, ki se je gibal po kar 547 hektarjev velikem teritoriju.

"Ta maček ni dobival hrane od ljudi, vendar je vseeno uspel ubežati svojim plenilcem, kojotom in lisicam. Brez težav se je gibal tudi v naseljih in varno prečkal prometne ceste,“ je povedal vodja raziskave Jeff Horn.

Lastniške mačke si lahko privoščijo počitek

Raziskava je pokazala tudi, da so lastniške mačke precej manj aktivne od prostoživečih, saj so za zasledovanje plena in lov namenile tri odstotke svojega časa, ostalih 97 pa so prespale ali lenarile. Po drugi strani so bile nelastniške mačke aktivne 14 odstotkov časa: „Nelastniške mačke morajo same poiskati hrano, da lahko preživijo, zato so bolj aktivne od lastniških mačk. To se še posebej opazi pozimi,“ je razložil Horn.

Opazili so tudi, da potepuške mačke ob različnih letnih časih uporabljajo različna lovišča – pozimi se raje držijo človeških naselbin, poleti pa se podajo na velike travnike.

Bližnja srečanja so lahko nevarna

Potepuškim mačkam teritorij pomeni preživetje, zato se zanj borijo v veliko večji meri kot lastniške. Raziskovalci so tako opazili, da je ena od prostoživečih mačk vsak dan skušala lastniško mačko spoditi iz njenega dvorišča. Takšna srečanja so lahko nevarna tako za mačke, kot tudi za njihove lastnike.

Glavna vzroka smrti mačk, zajetih v raziskavi, sta bila napadi drugih mačk in bolezni, ki se jih lahko nalezejo od divjih živali in ostalih mačk v okolici. „Z njimi se lahko okužijo tudi ljudje in druge domače živali. Najpogostejše se okužijo s parazitom, ki povzroča toksoplazmozo, z mačjo levkozo in virusom mačjega aidsa FIV,“ opozarjajo raziskovalci.

Mačke so škodljivci!  

Nezanemarljiv pa je tudi vpliv domačih mačk na okolje. Čeprav imajo manjše teritorije kot prostoživeče mačke in so aktivne le malo časa, je njihov vpliv na divje živali v neposredni bližini njihovih domov veliko večji kot vpliv potepuških mačk, ki tavajo po veliko večjem ozemlju.
Kot tujerodna vrsta lahko mačke populaciji divjih živali škodijo tako z razširjanjem bolezni, kot tudi z lovom, zato avtorji raziskave lastnike opozarjajo, naj nanje dobro pazijo.

Foto: Illinois Natural History Survey

Vir: Universty of Illinois