Šimpanzi so mogoče res naši najbližji sorodniki, a nas ne razumejo tako dobro kot psi.

Tako v svojem članku, ki je bil objavljen v znanstveni reviji PLoS One, pravijo raziskovalci, ki so preučevali, kako dobro razumejo živali kaj bi človek rad od njih, ko z roko pokaže na določen predmet. Izkazalo se je, da šimpanzi takega človeškega vedenja ne razumejo, medtem ko so psi bolj pozorni in vejo točno, kaj človek hoče.

“Mislimo, da gre za posebno prilagoditev psov, da so bolj dojemljivi za človeški način komunikacije,” je za Discovery News pojasnila so-avtorica raziskave, Juliane Kaminski iz nemškega Inštituta Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo.

Človeške geste razumejo tudi šest tednov stari pasji mladiči. Foto: Mariana Figueroa

“Več dokazov kaže na to, da so se v procesu selekcije med udomačitvijo psi spremenili tako, da so popolnoma prilagojeni novi niši – človeškemu okolju.” Ta sposobnost razumevanja vizualne človeške komunikacije je lahko pri psih celo prirojena, saj se pojavi tudi pri le šest tednov starih mladičih, ki še niso šolani.

Šimpanzi pogrnili na testu, ki so ga psi opravili z odliko

V raziskavi so znanstveniki primerjali, kako dobro šimpanzi in psi razumejo kazanje s prstom. Testi so potekali tako, da je oseba pokazala na predmet, ki ga sama ni dosegla, vendar je bil v dosegu živali. Če je šimpanz ali pes predmet prinesel osebi, je bil nagrajen s priboljškom.

Psi tistih pasem, ki delajo v vizualnem stiku s človekom, boljše razumejo kretnje. Foto: bcostin, Flickr CC

Medtem ko so šimpanzi ignorirali kretnje ljudi, čeprav so hoteli priti do hrane, so psi test opravili z odliko. Šimpanzi niso razumeli namena ljudi – kazanja s prstom niso razumeli kot pomembnega za doseganje cilja (hrane), zato so med raziskavo ljudi ignorirali.

“Vemo, da imajo šimpanzi zelo obširno razumevanje drugih. Razumejo, kaj lahko drugi šimpanz vidi in kaj ne, kdaj ga drugi lahko vidijo in kdaj ga ne morejo, itd.,” še pravi Kaminskijeva in dodaja, da šimpanzi niso nedovzetni, ampak se pri njih verjetno ni razvilo nagnjenje k temu, da bi bili pozorni na ljudi pri doseganju svojih ciljev.

Da je to lastnost, ki se je razvila v procesu udomačitve, kaže tudi to, da se pri volkovih ta veščina ne pojavlja: “Tudi tisti volkovi, ki odrastejo v človeškem okolju, niso tako dovzetni za človeško komunikacijo kot psi. Psi dobro berejo človeške kretnje že kot mladiči.”

Predhodne študije so pokazale, da so na ljudi na takšen način pozorne tudi mačke, ki prav tako razumejo kazanje s prstom, vendar dr. Kaminskijeva pravi, da to velja le za nekatere mačke, saj so raziskovalci mačke, ki so jih testirali skrbno izbrali izmed več stotih kandidatov.

Razumevanje človeških gest je pri psih odvisno tudi od pasme – tako je madžarska raziskava pokazala, da kazanje z roko boljše razumejo ovčarji in ptičarji, medtem ko za so goniče, jamarje, pastirske in polarne pse nekoliko manj razumljive.

Glede na to, da so nam šimpanzi na “družinskem drevesu” precej blizu, a kljub temu ne razumejo kazanja z roko, so znanstveniki predvidevali, da gre pri tem za edinstveno obliko komunikacije, ki jo razumejo le ljudje, vendar psi to hipotezo postavljajo pod vprašaj. “Zato moramo še bolj podrobno preučiti mehanizme pasjega razumevanja človeške komunikacije,” je še dodala vodja raziskave, dr. Katharina Kirchhofer.