Madžarski znanstveniki so ugotovili, da lahko iz posnetka pasjega lajanja tudi otroci razpoznajo osnovna čustvena stanja psov.

Ljudje smo s psi tesno povezani že tisočletja. V tem času se je med našima vrstama stkala močna vez, nova raziskava, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Applied Animal Behaviour Science pa kaže celo na to, da je osnovno razumevanje pasjega laježa pri ljudeh prirojena lastnost, ki se je lahko priučimo le v manjši meri.

Znanstveniki z madžarske univerze Eötvös Loránd so otrokom, starim 6, 8 in 10 let ter odraslim predvajali različne vrste pasjega laježa. Nekateri posnetki so nastali, ko je bil pes sam, druge so posneli med igro, spet tretje, ko so se psi srečali s tujcem.

Psi z laježem sporočajo različna čustvena stanja. Foto: Dimitri Castrique

Vsi razumemo, kdaj je pes "jezen"

Poslušalci so morali lajanje kategorizirati s čustvenimi oznakami kot prestrašeno/osamljeno, jezno ali igrivo. Vsi poslušalci so brez težav prepoznali "jezen" lajež, le starejši otroci in odrasli pa so pravilno razumeli tudi ostale tipe lajanja.

Avtorji raziskave so pojasnili, da so s tem dokazali, da je sposobnost razumevanja pasjega vedenja z interpretacijo zvokovnih signalov pri ljudeh razvita že v otroštvu. Nasprotno pa so predhodne raziskave pokazale, da otroci pogosto napačno interpretirajo pasjo telesno govorico.

Madžarski znanstveniki trdijo, da je razumevanje pasjega laježa v veliki meri prirojeno. Foto: Evelina Pentcheva

Gre za univerzalen živalski jezik?

Ista skupina znanstvenikov je pred časom raziskovala tudi, kako dobro pasje lajanje razumejo slepi ljudje. Pri njih namreč na razumevanje lajanja ne vpliva vizualni spomin. Izkazalo se je, da tudi slepi ljudje lahko na podlagi lajanja razberejo psihološko stanje psa, kar podpira teorijo, da smo vsi rojeni z sposobnostjo razumevanja oglašanja psov.

Tovrstne študije odpirajo tudi vprašanja o obstoju „univerzalnega živalskega jezika“, ki omogoča medsebojno razumevanje različnih živalskih vrst.