Ko je poleti poginil galapaški želvak George, so bili znanstveniki prepričani, da je s tem njegova vrsta izumrla. Nove analize DNK želv na otoku Isabela pa razkrivajo, da v naravi verjetno še živi kakšen njegov sorodnik.

Osamljeni George, ki je že več let veljal za zadnjega galapaškega želvaka podvrste z otoka Pinta (Chelonoidis abingdoni), je poginil junija letos, star približno sto let.

Čeprav je veljalo prepričanje, da je z Georgovo smrtjo za vedno izginila tudi njegova vrsta, pa so raziskovalci univerze Yale v članku, objavljenem v znanstveni reviji Biological Conservation, razkrili, da so na otoku Isabella odkrili 17 hibridov tamkajšnjih želv in vrste Chelonoidis abingdoni, ki izvira iz otoka Pinta.

Foto: putneymark, Wikiemdia Commons.

DNK analiza je pokazala, da so nekatere od želv njihovi neposredni potomci, ker pa je pet od teh še mladih, obstaja verjetnost, da so njihovi „čistokrvni“ starši še vedno živi. „To pomlad nameravamo iti nazaj, poiskati zadnje preživele te vrste in njihove hibride,“ je pojasnila raziskovalka in vodilna avtorica študije, Adalgisa "Gisella" Caccone.

Območje, kjer so odkrili hibride, se nahaja 37 milj od otoka Pinta, v bližini zaliva, v katerem so mornarji v 19. stoletju puščali želve z drugih otokov, ko jih več niso potrebovali za hrano. Pred časom so na podoben način odkrili tudi potomce podvrste C. Elephantopus, ki so jo na rodnem otoki Floreana že iztrebili.

Obe vrsti si želijo vključiti v program vzreje v ujetništvu in ju ponovno vpeljati v naravno okolje, saj so orjaške galapaške želve izredno pomembne za tamkajšnje ekosisteme.

Več o galapaških orjaških želvah:

• Umrl najbolj slaven želvak na svetu

• Vrnitev izumrlih želv