Črni močerili so jamske dvoživke, ki živijo samo še v nekaterih delih Slovenije. Prvič so jih odkrili šele leta 1986, po do sedaj znanih podatkih pa ti sorodniki človeške ribice živijo le na območju, manjšem od 100 kvadratnih kilometrov.

Črna podvrsta človeške ribice je endemična na območju Bele krajine, kar pomeni, da ne živi nikjer drugje na svetu. Tako raziskovalci trenutno zagotovo vedo le za dve najdišči te nenavadne jamske živali. Eno je na izviru reke Dobličice, drugo pa na izviru Jelševnika, ki je tudi edino območje, kjer črnega močerila znanstveno preučujejo v naravnem okolju.

Črtne človeške ribice so do sedaj odkrili na na dveh izvirih v Beli krajini. Foto: Arne HodaličKo so črnega močerila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prvič odkrili, je raziskovalce s skoraj črnim telesom in rdečimi škrgami spominjala na parklje z rdečim jezikom, zato je znanstveno ime te nenavadne dvoživke Proteus anguinus parkelj.

Črni močerili živijo le v jamskih vodah, vendar imajo za razliko od svojih svetlejših sorodnikov dokaj normalni razvite oči, daljši trup in nekoliko krajše noge, prav tako pa je njihova hrbtenica nekaj vretenc daljša kot pri človeški ribici. Na površje pridejo le ponoči, saj se izogibajo močnejši svetlobi.

Z genetskimi analizami so raziskovalci prišli do zanimivega podatka, da so človeške ribice, ki se pojavljajo na Dolenjskem sorodstveno bližje črnim močerilom, kot svojim belim sorodnikom iz Notranjske. Tako kaže, da so črni močerili populacija dolenjske skupine človeških ribic, ki je nekoliko zaostala pri prilagajanju na jamsko okolje.