Pri nekaterih šimpanzih se v živalskih vrtovih pogosto pojavljajo vedenjske spremembe, kot so samopoškodbe, ponavljajoče se zibanje in uživanje iztrebkov in urina. Tako vedenje, ki se pri šimpanzih pojavlja le v ujetništvu, lahko primerjamo s človeškimi duševnimi boleznimi.

Raziskavo sta na Univerzi v Kentu vodila antropologa in strokovnjaka za ohranjanje divjih živalskih vrst, dr. Nicholas Newton-Fisher in Lucy Birkett, v njej pa sta opazovala 40 šimpanzov iz živalskih vrtov v ZDA in Veliki Britaniji. Gre za prvo študijo, ki se je poglobila v tovrstno vedenje primatov v ujetništvu.

Nekaterim šimpanzom življenje v ujetništvu načenja duševno zdravje. Foto: Chad Littlejohn

Raziskovalci, ki so pri šimpanzih zabeležili več kot 1200 ur odklonskega vedenja, so prepričani, da se – kljub temu, da se večina šimpanzov v ujetništvu vede tako, kot je značilno tudi za njihove sorodnike v divjini – nenormalno vedenje teh primatov pojavlja le v populaciji v ujetništvu.

Foto: Lucy Birkett

Nekateri šimpanzi potrebujejo več svobode odločanja

Tako nenormalno vedenje pripisujejo dejstvu, da ima veliko šimpanzov, živečih v živalskih vrtovih, manjše možnosti prilagoditev - v ujetništvu imajo zelo omejen življenjski prostor, z velikim delom njihovega življenja pa upravljajo njihovi oskrbniki. Ti z urniki hranjenja in nadzorovanim prehranjevanjem še bolj krnijo njihovo prvinskost in potrebo po sprejemanju odločitev, ki velja za vsakodnevno življenje v divjini.

Dr. Newton-Fisher, izvedenec za vedenje primatov pravi: ‘Kljub temu, da so se v najboljših živalskih vrtovih, zajetih v raziskavi, resnično na vse načine trudili ustvariti okolje, karseda podobno tistemu v divjini, so živali še vedno v ujetništvu.’

Tudi izboljšave življenjskih pogojev jim niso pomagale

Primatolog poudarja, da je glavno odkritje te raziskave to, da se je nenormalno vedenje nadaljevalo, kljub vsem mogočim poskusom, da bi šimpanzom poustvarili pogoje, kot bi jih imeli v divjini: ‘Tako vedenje vzbuja skrb, da bi vsaj v nekaj primerih neobičajnega vedenja lahko šlo za težave v duševnem zdravju šimpanzov.’

Kljub temu, da se komu od obiskovalcev živalskega vrta takšno vedenje zdi zabavno, ponavljajoče se zibanje lahko kaže na težave v duševnem zdravju šimpanzov.

Dr. Newton - Fisher meni tudi, da bi lahko bilo ujetništvo osnovni dejavnik in tudi poglavitni razlog tovrstnega vedenja šimpanzov, ki se pri enih izraža močneje kot pri drugih. ‘Zato se moramo nujno še podrobneje podučiti o delovanju uma teh primatov, saj bomo le tako lahko vedeli, če sploh lahko imamo šimpanze in podobne vrste v ujetništvu,’ še dodaja.