Kljub temu, da se s steklino v našem okolju le poredko srečamo, pa to ne pomeni, da smo v Evropi že varni pred to neozdravljivo boleznijo. To dokazuje tudi zgodba iz Nizozemske, kjer so odkrili dva pasja mladiča, okužena s steklino.

Stekel pes. (Fotografija je simbolična)Štiri mesece stara psička, ki sta bila sicer čipirana in sta imela evropski potni list za živali, so v začetku oktobra na Nizozemsko uvozili iz bolgarskega zavetišča. Eden od mladičev je pet dni po prihodu v nov dom pričel kazati znake povišane telesne temperature in paralize, nekaj dni kasneje pa so ga evtanazirali. Tudi drugega psa, pri katerem se je pojavilo hujše vnetje prebavil (hemoragični gastroenteritis) in ni kazal nevroloških znakov, so uspavali, saj sta psa izvirala iz istega legla. Testi so pokazali, da sta bila oba okužena z virusom stekline.

Iz uradnih listin pristojnih nizozemskih inštitucij sicer ni razvidno, ali sta bila psička cepljena, glede na to, da sta imela urejeno vso dokumentacijo, pa britanska veterinarka organizacija BSAVA opozarja, da bi ta zgodba morala biti v poduk tako ljudem, ki se odločajo za uvažanje živali iz držav, kjer je steklina še pogost pojav, kot tudi veterinarjem, ki bi morali biti na možnost pojava stekline pozorni pri vseh uvoženih živalih.

Velika Britanija je namreč ena od držav, v katere uvažajo večje število živali iz vzhodne Evrope, kjer je steklina še vedno prisotna. „Medtem ko smo bili do sedaj zaskrbljeni predvsem zaradi nelegalnega uvoza živali, se je pokazalo, da se lahko steklina pojavi tudi v primerih, ko je pes uvožen v skladu z zakonodajo,“ so zapisali na svoji spletni strani.

V večini primerov uvoza psov iz vzhodnoevropskih držav v države zahodne Evrope gre za pse priljubljenih pasem, ki izvirajo iz t.i. „pasjih farm“. Tam živali vzrejajo v slabih življenjskih pogojih, v tujino jih pogosto izvozijo preden so dovolj stari, da bi jih lahko zaščitili pred kužnimi boleznimi. Tudi pri nas so zato žal pogoste zgodbe o psičkih, kupljenih pri preprodajalcih živali, ki kmalu po nakupu zbolijo in celo poginejo zaradi kužnih bolezni – kdaj se bo tem pridružila tudi steklina, je le vprašanje časa, pravijo veterinarji.

Nevarnost širjenja kužnih bolezni je velika tudi pri nelegalnem uvozu zapuščenih živali iz držav vzhodne Evrope in Balkana, ki jim ljudje želijo le pomagati, žal pa pri neupoštevanju zakonskih predpisov o premiku živali lahko nehote v druge države prenesejo tudi nevarne bolezni, kot je steklina.

Simptomi stekline

Kljub temu, da je okužba s steklino pri domačih ljubljenčkih razmeroma redka, saj so zadnjega okuženega psa v Sloveniji odkrili leta 2008, pred tem pa se steklina pri psih ni pojavila sedem let, je prav, da se lastniki živali seznanimo s simptomi te bolezni. Klinični znaki okužbe so lahko pri posameznih vrstah živali različni, vsekakor pa virus stekline vpliva na vedenje živali.

Bolezen se pojavlja v več fazah:

Prodormalna faza: po določeni inkubacijski dobi se pojavijo klinični znaki bolezni. V prvi fazi, ki ponavadi traja 1 do 3 dni, se pojavijo manjše spremembe v vedenju, npr. agresivnost, dnevna aktivnost nočnih živali, pri divjih živalih neizražen strah pred ljudmi, spremenjen apetit;

Eksitacijska (furiozna) faza: prodromalni fazi sledi obdobje vzdražljivosti in agresivnosti. Živali pogosto grizejo karkoli. Po pojavu krčev lahko nastopi smrt, tudi pred nastopom paralitične faze;

Paralitična faza: za to fazo je značilna nezmožnost požiranja, zaradi katere se pojavi značilna penasta slina okrog ust. Pri nekaterih živalih se pojavi ohromelost, najprej zadnjih okončin, ki nato napreduje v popolno ohromelost, ki se konča s smrtjo.

Živali, okužene s steklino, poginejo v agoniji, zato s cepljenjem poskrbite za varnost svoje živali in okolice!

Več o steklini:

• Psa ne bo potrebno cepiti vsako leto

• Svetovni dan boja proti steklini

• Ne pozabite na cepljenje proti steklini