Svetovni dan boja proti steklini
Steklina je smrtna bolezen, ki se s slino prenaša iz živali na ljudi. Po letu 1950 se pri nas pri ljudeh sicer ni več pojavila, letos pa so potrdili okužbo s steklino pri dveh lisicah.
Steklina je ena najstarejših poznanih zoonoz, saj so jo prvič opisali 2300 let p.n.š. Pojavlja se po vsem svetu, do leta 1885, ko je Louis Pasteur prvič uporabil cepivo proti steklini, je bila bolezen neozdravljiva. Prizadene lahko vse sesalce, prenaša pa se preko okužene sline - z ugrizi in praskami okuženih živali ter preko poškodovane kože in sluznic. Inkubacijska doba bolezni traja 2 do 3 mesece, lahko pa tudi do šest let, odvisna pa je od mesta ugriza ter količine in tipa virusa.
Vsako leto za steklino umre več kot 55.000 ljudi, do večine smrtnih žrtev pride v nerazvitih državah Azije in Afrike. Pri tem gre najpogosteje za posledice ugriza steklega psa, v 30 do 60 odstotkih primerov gre za otroke, mlajše od 15 let.
Urbana in silvatična steklina
Pri steklini razlikujemo dve vrsti kužnih krogov - silvatični in urbani. Urbana steklina je bolezen, ki se zadržuje v populacijah divjih in potepuških psov, ki bolezen širijo z ugrizi; medtem ko je silvatična steklina bolezen gozdnih živali. Pri nas je glavni rezervoar stekline rdeča lisica.
V Sloveniji so urbano obliko stekline z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini, prepovedjo prostega gibanja psov in nadzorom nad potepuškimi psi izkoreninili v 50. letih prejšnjega stoletja.
Pojavnost stekline v Sloveniji
Zadnji primer stekline pri ljudeh je bil ugotovljen leta 1950, vendar to ne pomeni, da je Slovenija prosta stekline, saj so leta 1973 v Prekmurju pri lisici zabeležili prvi primer silvatične stekline. V letu 1979 se je steklina pojavila še na severu države, nato pa se je razširila čez celotno ozemlje. Od takrat je v različnih obsegih stalno prisotna.
Leta 1988 smo v Sloveniji pričeli s cepljenjem lisic proti steklini s polaganjem vabe – takrat je bilo ugotovljenih 1.067 primerov stekline, nato pa je število primerov te bolezni drastično upadlo.
V letu 2008 je število primerov ponovno naraslo, predvsem zaradi visoke pojavnosti stekline na Hrvaškem, kjer zaenkrat še ne izvajajo peroralnega cepljenja lisic. Istega leta so na Bizeljskem odkrili tudi zadnji primer stekline pri psu. Leta 2010 je bila okužba potrjena pri 14 lisicah in dveh kravah, lani stekline pri nas niso odkrili, letos pa sta bili z njo okuženi dve lisici.
Ko pride do ugriza
Ljudje, ki jih poškodujejo domače ali divje živali, morajo biti po ugrizih, če veterinarsko opazovanje živali ni možno, proti steklini zaščiteni s cepljenjem. To velja še posebej v primerih, ko človeka poškoduje neznana oziroma divja žival ali pa okoliščine ugriza nakazujejo, da je žival stekla.
Epidemologina dr. Alenka Trop Skaza iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje svetuje, da ob ugrizu rano najprej temeljito speremo s tekočo vodo in navadnim milom. Rane ne polivamo z razkužili in alkoholom. Nemudoma moramo obiskati zdravnika zaradi oskrbe poškodbe in zaščite proti tetanusu. Nato moramo na obravnavo še v antirabično ambulanto območnega zavoda za zdravstveno varstvo.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo priporočajo preventivno cepljenje vsem, ki so zaradi poklica ali hobije bolj izpostavljeni okužbi, pa tudi potnikom, ki se odpravljajo na območja, na katerih je steklina endemična – na primer v Nepal, Indijo ter nekatere države Afrike in Južne Amerike.
Pričenja se jesensko cepljenje lisic
Od sobote, 29. 9. do predvidoma 15. novembra bo na območju celotne Slovenije potekalo jesenska akcija cepljenja lisic, v kateri iz letal polagajo vabe, v katerih je skrito cepivo. Vabe so namenjene divjim živalim, zato naj lastniki psov vodijo svoje ljubljenčke v času polaganja vab na sprehode privezane. V primeru, da pes vabo poje, je ta za psa neškodljiva in se z njo zagotovi le imunizacija.
Nastavljenih vabo se nikoli ne dotikajte in o tem poučite tudi svoje otroke. Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti. Ne glede na to, da je virus v cepivu oslabljen, lahko predstavlja potencialni nevarnost za ljudi, zato se stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali. Če vsebina vabe pride v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom ter nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto!