Pri nas je cepljenje proti steklini obvezno za vse pse in za ostale živali, če bodo te prestopile državno mejo. Po nekaterih ocenah je še vedno kar 15 do 20 odstotkov slovenskih psov necepljenih, mačke pa cepivo proti steklini prejmejo le poredko.

Kljub temu, da je v Evropi steklina v večji meri že izkoreninjena, pomeni cepljenje hišnih ljubljenčkov enega najpomembnejših zaščitnih ukrepov pred to grozljivo boleznijo.

Vsakoletno cepljenje psov je pri nas obvezno in mora biti prvič opravljeno najkasneje, ko pes dopolni tri mesece starosti. Ob prvem cepljenju, ki ima po vsej državi enotno ceno (stane slabih 35 evrov), žival prejme tudi mikročip, s katerim se vpiše v Centralni register psov.

Proti steklini je na območjih, kjer je bolezen prisotna, priporočljivo cepiti tudi mačke. Foto: David O. / Flickr CC

Pri mačkah in belih dihurjih je zgodba nekoliko drugačna, saj cepljenje zanje ni obvezno, če ne bodo zapustili države. Kljub temu je priporočljivo, da se cepijo vse živali, ki se lahko zunaj nenadzorovano gibljejo, predvsem v okolici gozdov.

Kaj moramo vedeti o cepljenju?

Ob cepljenju mora biti žival zdrava, saj ji s cepivom vbrizgajo oslabljen ali mrtev virus stekline, ki ga mora imunski sistem premagati, da ob tem razvije ustrezna zaščitna protitelesa.

Če imunski sistem živali zaradi bolezni ali notranjih zajedavcev ni dovolj močan, se ustrezna protitelesa težko razvijejo, zato boste ob cepljenju prejeli tudi sredstva za zatiranje notranjih zajedavcev, najboljše pa je, da živalim parazite odstranite teden dni pred cepljenjem.

S pomočjo obveznega cepljenja domačih živali in nastavljanja vab s cepivom lisicam, so uspele nekatere zahodnoevropske države steklino že izkoreniniti. Foto: Brian Hoskins

Pomembno je tudi, da se s svojim veterinarjem pred cepljenjem pogovorite o zdravstvenem stanju živali, ter da mu poveste, ali mogoče jemlje kakšna zdravila. V ceno cepljenja je vštet tudi pregled živali, zato priporočamo, da svojo žverco raje kot v okviru letnih terenskih akcij cepite v ambulanti, kjer ji bo lahko veterinar posvetil več svojega časa.

Foto: AmazonCares, Flickr CCPa stranski učinki?

Zapleti pri cepljenju živali proti steklini so redki. Pogosto se na mestu cepljenja, tako kot pri ostalih vakcinacijah, pojavi nenevarna oteklina, ki sčasoma izgine, pri nekaterih živalih pa se lahko pojavi tudi alergijska reakcija.

Vsako leto se na VURS sicer obrne nekaj ljudi, ki zaradi zdravstvenih težav svojega ljubljenčka ne morejo cepiti proti steklini. „Gre za kakšna dva primera na leto, ko izjemoma odobrimo, da cepljenje ni potrebno, a še to le v primeru, da je titer protiteles dovolj visok,“ je pojasnila vodja sektorja VURS za zdravstveno varstvo in zaščito živali, Breda Hrovatin.

Ker cepiva nekaterih proizvajalcev zagotavljajo imunizacijo za več let, so na VURS dali narediti študijo o tem, ali bi bilo izvedljivo obvezno cepljenje psov redkeje kot na eno leto, rezultate pa pričakujejo v kratkem. „Pri tem nikakor ne gre pričakovati, da bi lahko vse pse cepili na tri leta. Mlade pse bi morali v vsakem primeru prvi dve leti cepiti vsako leto, da bi tako razvili zadostno zaščito,“ je dodala Hrovatinova.

Simptomi stekline

Kljub temu, da je okužba s steklino pri domačih ljubljenčkih razmeroma redka, saj so zadnjega okuženega psa odkrili leta 2008, pred tem pa se steklina pri psih ni pojavila sedem let, je prav, da se lastniki živali seznanimo s simptomi te bolezni. Klinični znaki okužbe so lahko pri posameznih vrstah živali različni, vsekakor pa virus stekline vpliva na vedenje živali.

Pes, okužen s steklino.

Bolezen se pojavlja v več fazah:

Prodormalna faza: po določeni inkubacijski dobi se pojavijo klinični znaki bolezni. V prvi fazi, ki ponavadi traja 1 do 3 dni, se pojavijo manjše spremembe v vedenju, npr. agresivnost, dnevna aktivnost nočnih živali, pri divjih živalih neizražen strah pred ljudmi, spremenjen apetit;

Eksitacijska (furiozna) faza: prodromalni fazi sledi obdobje vzdražljivosti in agresivnosti. Živali pogosto grizejo karkoli. Po pojavu krčev lahko nastopi smrt, tudi pred nastopom paralitične faze;

Paralitična faza: za to fazo je značilna nezmožnost požiranja, zaradi katere se pojavi značilna penasta slina okrog ust. Pri nekaterih živalih se pojavi ohromelost, najprej zadnjih okončin, ki nato napreduje v popolno ohromelost, ki se konča s smrtjo.

Živali, okužene s steklino, poginejo v agoniji, zato s cepljenjem poskrbite za varnost svoje živali in okolice!