Na planini Porezen je v poletnih mesecih medved ubil pet krav in enega telička, zato tamkajšnje pašne skupnosti, Kmetijsko gozdarska zbornica in občina Cerkno zahtevajo izredni odstrel. V bran so mu stopili strokovnjaki, združeni v društvu Dinaricum, ki opozarjajo, da ni razlogov za odstrel.

Na območji Porezna se pase približno 270 glav govedi in 100 glav drobnice, kmetje iz tamkajšnje pašne skupnosti pa so že več mesecev zaskrbljeni zaradi napadov medveda, ki je že pokončal šest živali kljub temu, da so pašniki zaščiteni z električno ograjo.

Bodo medveda s Porezna odredili izredni odstrel? Foto: Erica Peterson, Flickr CC (Fotografija je simbolična)

Skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico in občino Cerkno se zato zavzemajo za izredni odstrel medveda, ki ga mora, ker velik del planine spada v t. i. prehodno življenjsko območje rjavega medveda, odobriti Ministrstvo za okolje in prostor.

Njihovo pobudo je podprla tudi območna enota Zavoda za gozdove iz Tolmina, ki v svojem strokovnem mnenju navaja, da Porezen ni medvedov naravni habitat in da gre za izredno konfliktnega in agresivnega medveda.

Agencija RS za okolje, ki odloča o izrednih odstrelih živali, je k odzivu pozvala tudi Društvo Dinaricum, ki deluje v javnem interesu in ima pravico zastopati interese ohranjanja narave, ki pa se z izrednim odstrelom ne strinja.

Je medved na Poreznu res agresiven in konflikten? Foto: Bernard-Boehne, Wikimedia Commons (fotografija je simbolična)

Škode so na območju medveda nekaj običajnega

Škode medvedov so namreč v tem času na območju, kjer živijo, nekaj povsem običajnega, ob podobnih primerih pa po dosedanji praksi ni prihajalo do izrednega odstrela medvedov. “V primeru, da se medveda na Preznu odstreli že zaradi dveh ali treh potrjenih škodnih primerov, je to nepravično do ostalih območij v Sloveniji, kjer lokalni prebivalci sobivamo s precej večjimi gostotami medvedov, ki tudi povzročijo precej več škode,” navajajo v svoji izjavi.

Po njihovem mnenju odstrel sicer ne bi vplival na slovensko populacijo medvedov, lahko pa bi imel pomemben vpliv na lokalni ravni, saj je število medvedov v alpskem prostoru izredno nizko, območje Porezna pa bi lahko bilo ključno za ponovno naselitev medvedov v širši alpski prostor v Evropi. “V kolikor se bo tukaj odstrelilo vsakega medveda po dveh ali treh škodnih primerih, zelo verjetno rekolonizacija širšega alpskega prostora nikoli ne bo mogoča,” so še zapisali.

Skozi slovenski alpski prostor bi lahko medvedi ponovno naselili Alpe. Foto: Malene Thyssen (Fotografija je simbolična)

“Krava, ki se pase, ni agresivna do rastlin”  

Prav tako se ne strinjajo tudi z oceno, da gre za konfliktnega in agresivnega medveda, saj je obnašanje tega medveda povsem običajno.

Foto: Simm

Kot konfliktni medvedi se navadno štejejo tisti, ki so izgubili strah pred človekom in zato povzročajo veliko škodo na človeškem premoženju, hkrati pa zaradi pogostih srečanj z ljudmi obstaja povečana nevarnost napada medveda na človeka.

V tem primeru se kaj takšnega ni pokazalo, zato v Dinaricumu menijo, da nevarnost za napad na človeka pri temu medvedu ni nič večja kot pri ostalih, ki ne kažejo znakov habituacije na prisotnost človeka.

Tudi ocena, da gre za agresivnega medveda je po mnenju strokovnjakov društva nenavadna, saj gre pri napadih na domače živali za plenjenje z namenom hranjenja, kar je za plenilce popolnoma običajno vedenje, ki ni povezano z agresivnostjo: “Tako na primer tudi ne velja, da je volk “agresiven” do jelena, ko lovi, ali da je krava “agresivna” do rastlin, ko se pase.”

Kdaj bo padla dokončna odločitev o usodi medveda s Porezna, na Agenciji za okolje še ne morejo napovedati, saj morajo pred končno odločitvijo pridobiti tudi ostala strokovna mnenja in pripombe vseh udeležencev v postopku.

Celotno izjavo Društva Dinaricum si lahko preberete na njihovi spletni strani.