Tudi vi lahko pomagate ogroženim vrstam hroščev pri nas: če opazite rogača, alpskega kozlička, bukovega kozlička ali hrastovega kozlička, ga poslikajte, fotografijo s podatki o kraju najdbe pa pošljite Zavodu za varstvo narave!

“Ker imamo žal v Sloveniji zelo malo strokovnjakov, ki se znanstveno ukvarjajo s hrošči, tudi ni možnosti, da bi le-ti redno »prehodili« slovensko ozemlje ter podrobno ugotavljali stanje in velikost populacij hroščev,” so pojasnili na Zavodu RS za varstvo narave, kjer ljubitelje narave že peto leto zapovrstjo pozivajo, da jim pošljejo podatke o najdbah hroščev. Ti jim bodo pomagali oceniti stanje celotnega ekosistema, saj so te vrste hroščev dobri pokazatelji stanja v naravi.

Rogač, foto: Stock.xchng

Če se njihovo število na določenem območju zmanjša, to raziskovalcem pove, da so se  razmere v naravi bistveno spremenile. Po drugi strani pa lahko njihova prisotnost v naravi kaže na to, da se na tem območju dobro počutijo in uspevajo tudi druge, manj opazne vrste žuželk.

Posredujte informacije!

Hrošči se najraje zadržujejo v hrastovih in bukovih gozdovih, med preletom pa jih lahko srečate tudi kje drugje. Ne pozabite jih fotografirati, sliko in podatke o kraju najdbe pa Zavodu RS za varstvo narave sporočite na spletnem mestu www.sporocivrsto.si.

Ogroženi so na celotnem evropskem območju

Vse štiri vrste hroščev, ki so zaradi ogroženosti uvrščene na seznam Natura 2000,  so v nekaterih evropskih državah so že izginile. Največjo grožnjo jim po besedah strokovnjakov ZRSVN predstavlja industrijsko usmerjeno gozdarstvo: „Konkretno je problematična npr. velika količina smrekovih gozdov, ki so bili v preteklosti plantažno nasajeni, dostikrat na račun bukve, bukov kozliček pa za razvoj potrebuje bukve, ne smrek.“

Foto: Peter Krimbacher, Wikimedia Commons

Drugi problem je neustrezno ravnanje z lesom, ko hlodi ostanejo na robu gozda tako dolgo, da samice hroščev vanje odložijo jajčeca, nato pa les odpeljejo in predelajo. Ta generacija hroščev je tako izgubljena.

Vse večje preglavice pa tako hroščem, kot tudi drugim živalskim vrstam povzroča urbanizacija, zaradi katere izginja življenjski prostor veliko vrst živali. Zavod za varstvo narave opozarja, da s tem izgubljamo tudi nenadomestljive ekosistemske storitve narave.

In ravno pri tem lahko z opazovanjem hroščev pomagamo tudi mi. Na Zavodu RS za varstvo narave lahko ogrožene vrste horščev pred posegi v okolje zaščitijo le, če zagoto vedo, da je ogrožena vrsta prisotna na določenem območju.

Žverce na lovu za hrošči

Pozivu Zavoda za varstvo narave se pridružuje tudi naš spletni portal, kjer bomo ta teden posvetili vsem štirim ogroženim vrstam hroščev. Vsak dan bomo podrobneje predstavili eno od njih in vam ponudili nekaj informacij, s katerimi boste hrošče še lažje poiskali!

Ali veste, kako izgledajo ogroženi hrošči? Poglejte si jih v fotogaleriji!

Avtor fotografij: Martin Vernik