Samo ena sveča si zasluži naziv “najbolj ekološka sveča” - tista, ki je ne prižgemo!

Naši družinski grobovi ležijo na pokopališču, kjer že več kot stoletje svoj zadnji počitek najdejo prebivalci treh okoliških vasi. Ker je pokopališče majhno, ga vedno rada obiščem ob večerih, ko se izognem gneči in v miru opazujem migetanje stotine lučk.

Sveče v časih, ko večina ljudi odprtega ognja ne vidi več od blizu, v nas z močjo svojih plamenov vzbudijo občutek topline tudi na tako morbidnih krajih, kot so pokopališča. Kljub temu, da si rada ob soju sveč vzamem kar nekaj časa za razmišljanje o vseh tistih, ki so nas že zapustili, ne morem mimo misli, da s svečami okolju že leta in leta delamo nepopravljivo škodo.

Foto: Arek, Flickr CC

Rekorderji v prižiganju sveč

Vsako leto naj bi po nekaterih izračunih pri nas prižgali 23 milijonov sveč – ob dnevu mrtvih naj bi tako vsak Slovenec v povprečju prižgal šest sveč, skozi vse leto pa 12. Vse te sveče dogorijo v kar 4.500 ton odpadkov, ki so pred vzpostavitvijo sistema recikliranja pristali na deponijah, ali še hujše, v naravi.

Pri tem so proizvajalci sveč v zadnjih letih pograbili tudi “eko” val in se že lep čas prepirajo, katera sveča je za okolje manj škodljiva – parafinska ali elektronska; tista z ohišjem iz PVC plastike ali tista s PP ohišjem.

Vsi ti prepiri in tolčenje po prsih z besedami: „Naša sveča je najbolj ekološka,“ so seveda popolnoma brez pomena saj je odgovor na vprašanje, katera sveča okolju najmanj škoduje, pravzaprav čisto preprost: za okolje je najmanj škodljiva tista sveča, ki je ne prižgemo.

Foto: Daniel Koskinen, Flickr CC

Bi letos prižgali svečo manj?

Ministrstvo za okolje je letos prijetno presenetilo s spletno stranjo, kjer lahko prižgemo virtualno svečko in ob tem svoj spomin na naše najbližje delimo tudi z drugimi. “Predniki vam ne bodo zamerili, če boste letos prižgali svečo manj, potomci vam bodo za to hvaležni,” so zapisali na spletni strani, in s tem se vsekakor strinjam.

Virtualno svečko bom prižgala tudi za vse tiste žverce, ki so zaznamovale moje življenje, a jih ni več med nami – za Aleksa, Gandija, Pridno in Bajsa. Ker si za vse to, kar so storili zame, zaslužijo le najboljše.