Kdo je zastrupil Achmeda?
Nemška doga Achmed je neznanca v njegovi okolici očitno tako zelo motila, da je po več neuspešnih lažnih prijavah veterinarski inšpekciji in društvu za zaščito živali konec preteklega tedna posegel po strupu.
Njegovo lastnico, Urško Legat je letos najprej obiskala veterinarska inšpektorica, ki je prijela anonimno prijavo, da Achmed laja cele dneve, živi v groznih razmerah, da ga ne sprehajajo in podobno. „Seveda nič od tega ni držalo, kar je videla tudi inšpektorica, ki se je opravičila, da je treba preverit vse prijave, ki jih dobijo, tudi anonimne, kot je bila v našem primeru,“ se spominja Urška, ki je prepričana, da gre njen kosmatinec v nos kateremu od sosedov, „čeprav ne vem zakaj - ne laja, potrebo opravlja doma, je zelo prijazen, vedno ali na povodcu ali privezan oziroma v boksu, torej ne ogroža nobenega.“
Po obisku inšpektorice so Urško kot mučiteljico živali anonimno prijavili še tamkajšnjemu društvu za zaščito živali. Tudi to je pretekli četrtek ob obisku našlo psa, za katerega je dobro poskrbljeno. Njegova lastnica jim je zagotovila tudi, da je doga vedno pod nadzorom: „Razložila sem, da se odkar imamo dojenčka težko z obema sprehajam po cesti, ker ima skoraj vsaka hiša psa, ki ni privezan ali za ograjo. Zato psa raje pod mojim nadzorom spustim v lastnem gozdu, ki je tik pod našo hišo in se na tak način znori. Ko je lepo vreme pa ima pred vhodnimi vrati na tleh mehko postlano in je na dolgem fleksiju, da ga slučajno ne bi premamil kakšen potep. Torej pes dejansko ne more nikogar motiti.“
So psa zastrupili, ker prijave niso obrodile sadov?
Tisti večer je Urška kot ponavadi psa zaprla v boks. Ponoči sta s partnerjem sicer zaslišala nenavadne zvoke, kot bi nekdo hodil po dvorišču, vendar nista videla nikogar, zato sta odmislila skrbi. Tudi ko je Urško v petek zjutraj zbudilo ropotanje, temu ni posvečala pozornosti, ko pa se je nadaljevalo, se je odločila, da preveri, kaj se dogaja. „In tako sem našla psa celega pobruhanega in podriskanega, kako se komaj premika po boksu in kako pade ob vsakem koraku. Poleg tega ga je treslo, kot bi bil v deliriju.“
Takoj je pomislila na zastrupitev in poklicala najbližjega veterinarja, ki se je hitro odzval in priskočil na pomoč. Tisti dan je Achmed prejel več injekcij z zdravili, vendar se njegovo stanje ni izboljšalo - na koncu se ni mogel postaviti niti na noge, ampak je samo nemočno brcal.
„Noč je bila grozljiva. Hranila sem ga po brizgi vsaki dve uri, tudi vodo sem lahko le na tak način spravila vanj. V soboto smo spet vse ponovili in zvečer je bilo malenkost boljše, vendar ga je se vedno grozno treslo in tisti večer nama je veterinar rekel naj razmisliva o injekciji ki bi ga odrešila muk,“ se trenutkov negotovosti spominja Urška, ki se je s partnerjem s težkim srcem odločila, da bo za Achmeda evtanazija res najbolj humana rešitev, če se njegovo stanje ne izboljša.
Volja do življenja je bila močnejša od strupa
Achmed se je tisto noč prvič postavil na noge in opravil potrebo, stanje se mu je začelo izboljševati, zato so težko misel na evtanazijo dali na stran. Popoldne se je uspel sprehoditi po dvorišču brez padca, vendar se je še vedno močno tresel. Končno je začel tudi jesti samostojno, a se še vedno ni hotel dotakniti vode.
Ponedeljek je prinesel dobro novico: zjutraj je Achmed stal pred vrati boksa in čakal Urško: „Od takrat gre samo na bolje. Sam je, pije, tresavica je izginila, ostaja samo se malo negotov korak, ki pa bo verjetno s koncem tega tedna tudi izginil.“
Zastrupitev bi bila lahko usodna za najmlajšega člana družine
Veterinar je ugotovil, da je bil pes zastrupljen s hladilno tekočino (antifrizom), zato bo njegovo zdravljenje zaradi regeneracije poškodovanih jeter dolgotrajno. Primer so sicer prijavili policiji, vendar se ob tem Urška sprašuje, kaj bi se zgodilo, če bi strup našel njihov devetmesečni otrok: „O tem si ne upam niti razmišljati, vem samo to, da bom vsakič prekleto razmislila, če ga bom dala ven na travo ali ne. In vsakič bo prisoten strah.“
V okolici Makol, kjer živi Urška s svojo družino, so v petek, ko je Achmed pričel kazati znake zastrupitve, odkrili še dva takšna primera, vendar pa žal zastrupljeni mački nista preživeli. Strup je bil nedavno usoden tudi za nemškega ovčarja iz okolice bližnjih Poljčan.
Ob zastrupitvi takoj ukrepajte
Sredstva proti zamrzovanju so zaradi vsebnosti etilen glikola navadno prijetnega vonja in sladkega okusa, zato zastrupitve z njimi niso redkost, saj jih živali rade zaužijejo. Zatrupitev se kaže kot povečano pitje, povečano izločanje urina, bruhanje, apatičnost, omamljenost in slaba koordinacija, ko nastopi akutna odpoved ledvic (po 36 do 72 urah) pa še driska, močno slinjenje, pospešeno dihanje, krči, koma in nato smrt. Ker se etilen glikol iz prebavil zelo hitro absorbira v kri in je po približno treh urah njegova koncentracija najvišja je zelo pomembno, da psa ob zaužitju takoj odpeljemo do najbližjega veterinarja.
Še bolj nevaren je strup za polže, saj se znaki zastrupitve - oteženo dihanje, nekoordinirana hoja, motnje v zavesti - lahko pokažejo že v nekaj minutah. Možne so tudi motnje vida, slinjenje, bljuvanje s krči, nekontrolirano izločanje urina in driska. Za žival je tak strup v večini primerov usoden, saj napade dihalni center in posledično pride do zadušitve. Zastrupljeni živali sicer lahko pomagamo s protistrupom, vendar le kratek čas po zaužitju strupa.
Pri psih in mačkah je sicer najpogostejša zastrupitev s strupi za glodavce in druge škodljivce, ki pa je navadno očitna šele po nekaj dneh. Znaki zastrupitve vključujejo slabotnost in potrtost, lahko sta prisotna tudi kašelj in težko dihanje. Pojavijo se notranje krvavitve (v prsno in trebušno votlino), iztrebek je lahko črno obarvan zaradi primesi krvi in tudi urin je lahko krvav. Zaradi motenj v strjevanju krvi so možne krvavitve iz manjših ran, nosu ali dlesni, včasih lastniki opazijo krvavo slino. Tudi v tem primeru je ključnega pomena čimprejšnji obisk veterinarja, ki lahko živali pomaga s protistrupom.